Blockchain je za Slovenijo priložnost stoletja

Objavljeno: 12.6.2018 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Na zvezi | Revija: Posebna 2018

V Sloveniji se bore malo stvari zgodi brez politične podpore, pa tudi aktualna zakonodaja je večkrat cokla razvoja. Peter Trček, predsednik društva Blockchain Think Tank, je z nami delil več idej, kako postati učinkovito blockchain gospodarstvo in ustvariti sožitje tehnologije in politike.

Kriptovalute so v zadnjem letu dvignile obilo prahu in poskrbele za to, da se o njih piše tudi v netehnoloških medijih. Kako vi gledate na kriptovalute?

Na kriptovalute gledam kot na nekaj zelo pozitivnega, novost oziroma tehnologijo, ki že kaže svojo moč in potencial. Gre za valute, ki niso neposredno pod nadzorom posamezne oblasti, kar je zelo pomembno in pozitivno za njihov razvoj. Pomembne so tudi iz ideološkega vidika, v sistemu, ko so vse transakcije pod nadzorom in kontrolo oblasti, težko pride do sprememb. Kriptovalute po svoje predstavljajo tudi svobodo. Če bi pred 30 leti imela država na voljo mehanizme, s katerimi bi nadzorovala vso porabo denarja, se Slovenci nikoli ne bi osamosvojili.

Ljudje, ki jih ne zanimajo le špekulativni in finančni vidiki nakupa in prodaje kriptovalut, izpostavljajo pomen in vlogo tehnologij – predvsem tehnologije veriženja podatkovnih blokov (ang. blockchain). Kaj je svet dobil s to tehnologijo?

Predvsem enoten plačilni sistem, ki mu lahko vsi zaupamo. Porazdeljenega omrežja ne obvladujejo niti anonimni Kitajci niti bankirji s kravatami.

Kje se bo tehnologija veriženja podatkovnih blokov najbolj dotaknila posameznikov?

V začetku bodo to finančne transakcije, saj jih bo bistveno poenostavila. Če bodo kriptovalute sprejete kot plačilno sredstvo, nam pri potovanju po svetu ne bo treba menjavati gotovine ob prečkanju državnih meja. Veliko vlogo bodo odigrale tudi pametne pogodbe, ki bodo povsem spremenile dojemanje in podobo notarskih storitev, dokazovanje lastništva itd.

Je moč govoriti o tem, da blockchain pravzaprav postaja nova, lastna industrija, ki se bliskovito razvija?

Vsekakor. Vsaj za Slovenijo to drži. Je pa res, da blockchain kot krilatico izkoriščajo številna podjetja, ki želijo biti v trendu, čeprav tehnološko ne premorejo praktičnih rešitev.

Marsikatera zgodba, povezana z veriženjem podatkovnih blokov, je tudi prenapihnjena. Kako prepoznati in ločiti pravi potencial od »leporečenja«?

Stari tehnološki velikani, npr. IBM, Microsoft in podobni na veliki zvon obešajo blockchain in umetno inteligenco, a njihove rešitve niso nič posebnega, celo nasprotno. Hkrati je tako obnašanje povsem normalno, saj iščejo zgodbo, s katero bi se naredili privlačni. To pa je sočasno tudi potrditev, da blockchain nekaj ima na sebi, sicer se »blue chipi« z njim ne bi ubadali.

Konec lanskega in začetek letošnjega leta je bilo čutiti, da Slovenija diha s kriptovalutami – se veseli in žalosti skladno z nihanjem njihove vrednosti. O kriptovalutah se danes pogovarjajo vsi, tudi avtomehaniki in frizerke. Je to dobro ali slabo znamenje?

Vsekakor je dobro, da se poznavanje kriptovalut širi. A prav lansko in letošnje leto sta dokaz, da je rast lahko prehitra. Vlagatelji so prišli s premalo informacijami in raziskovanja, zgolj špekulativen pristop pa je marsikoga razočaral, ljudje so se opekli. Kdor izgubi denar, pa lahko postane negativno nastrojen do tehnologije, kar je tudi svojevrstna škoda.

Zdi se, da je, vsaj sodeč po projektih, povezanih z ustvarjanjem novih poslovnih modelov in rešitev, Slovenija med državami, v katerih je skoncentriranega veliko znanja o tehnologiji blockchain, a vendar je ta del posameznih ekip in otočkov. Bi bilo to znanje možno povezati in razviti še boljše in večje projekte?

Prepričan sem, da je to možno. Velik izziv je, kako se tega lotiti. Čeprav se v javnosti slika drugačna slika, poslovno okolje pri nas zagonskim podjetjem ni naklonjeno. Zato jih ima vedno več sedež v tujini. Pa pri tem ne gre za izogibanje plačilu davkov, kot laično meni javnost, temveč lastniki gledajo predvsem na to, da bi lahko normalno poslovali. Veljalo bi razmisliti o ustvarjanju večjega centra s kritično koncentracijo znanja in o spremembah delovno-pravne zakonodaje. Blockchain industrija se zdi naravnost idealna za Slovenijo, tudi druge države nam že danes priznavajo, da imamo na tem področju konkurenčno prednost, kar bi veljalo izkoristiti.

Vi delujete v okviru organizacije Blockchain Think Tank (BTT). Kakšna sta njeno poslanstvo in cilj? Kako se loči od ostalih podobnih domačih in tujih združenj/organizacij?

Blockchain Think Tank je nastal na vzpodbudo s strani države, ki je želela imeti pravega sogovornika. Naš temelj je širina članstva, ne osredotočamo se samo na skupnost uporabnikov, temveč želimo združiti še industrijo. Želimo povezati podjetja in podjetnike, ki so že vpleteni v tehnologije blockchain, pa čeprav v podporni vlogi. Zavedamo se, da je treba graditi celoto, vanjo pa spadajo ne le razvijalci, temveč tudi pravniki, računovodje in podobni kadri. Kot najbolj celovito združenje pa smo pravi sogovornik tako državi kot medijem.

Kako pa gledate na medije?

Mediji zaenkrat še slabo poznajo blockchain svet. Moti nas, da izpostavljajo predvsem slabe zgodbe iz sveta kriptovalut v želji po večji branosti, pogosto pa v medijih in na različnih dogodkih opažamo, da nastopajo, oprostite izrazu, »kar eni« ljudje, tudi taki, ki imajo v tem svetu med poznavalci zelo slab ugled. Radi bi pomagali medijem pridobiti kompetentne sogovornike.

Zadnje mesece se je pisalo predvsem o politiki, manj o tehnologijah. Če prav razumem, želite za sogovornike tudi politike?

Vsekakor. Pred volitvami smo vsem političnim strankam poslali sedem vprašanj in jih prosili za komentar, odgovore pa javno objavili. Pred volitvami je blockchainu večina strank izražala jasno podporo, kmalu pa bomo videli, če bodo obljube in zaveze držali. Potrkali bomo na vrata tistih, ki bodo sestavljali vlado in skušali vzpostaviti dialog, s katerim bi Slovenija postala ena vodilnih blockchain držav. Zakaj pa ne bi blockchaina zapisali v koalicijsko pogodbo? Ne razumite me napak – države ne silimo, želimo pa ji pokazati, da bi ji to moralo biti v interesu in ji pri doseganju ciljev lahko zelo pomagamo.

Mar industrija, torej blockchain industrija, res rabi podporo politike in kaj z njo pridobi?

Poslovno okolje potrebuje predvidljivost in jasna pravila igre. Ne podpiramo zgolj regulacije in omejevanja tega področja, nenazadnje je blockchain diametralno nasprotje tega. Dejstvo je, da so različna zagonska podjetja s svojimi projekti izdaje žetonov (ICO) prinesla ogromno denarja in delovnih mest – država tega ne more ignorirati, nasprotno, ta potencial bi morala bolje izkoristiti.

Pritiski na regulacijo kriptovalut so prisotni povsod po svetu, po drugi strani pa relativna svoboda omogoča večjo ustvarjalnost inženirjev. Kakšen je namen postavljanja novih pravil? Bodo ta res ostala zgolj pri temeljih, saj regulacija rada pretirava in zaduši ustvarjalnost?

Kriptovalute in blockchain dokazujejo, da ne potrebujejo regulacije, zelo dobro delujejo tudi brez nje. Ne nazadnje je Bitcoin najlepši dokaz, da je kos najrazličnejšim manipulacijam. Kriptovalut se ne da ustaviti, podobno kot se ne bo dalo preklicati izvedbe pametnih pogodb. Podjetja želijo jasna pravila igre, osebno menim, da bi preveč podrobno omejevanje teh dejavnosti bila velika napaka. Sem za to, da naj regulacija obstaja, a naj bo tehnološko neodvisna in dovolj permisliva, da ne bo zadušila industrije.

Kakšen pa bi bil vaš konkreten predlog vladi?

Naj spremeni nekaj dikcij, zakonov, ki so splošni in preprečujejo učinkovito delovanje zagonskih in visokotehnoloških podjetij, npr. v panogi fintech. Največjo težavo vidim v aktualnem zakonu o preprečevanju pranja denarja. Ta ob avtentikaciji uporabnika zahteva osebno prisotnost – posledično ne moremo nuditi fintech storitev državljanom EU, če od njih zahtevamo naj se fizično oglasijo v Sloveniji.

Želeli bi vedeti, ali je Slovenija pripravljena sprejeti zakonodajo, ki je v svetu še ni, npr. ponuditi pravno varstvo za tiste, ki v sistemu blockchain skrbijo za infrastrukturo. Rudarji v omrežju skrbijo za potrjevanje transakcij, ne morejo pa vedeti, da je nekdo neko transakcijo izvedel s škodljivim namenom in biti zato tudi oni kaznovani. Del porazdeljenega računalništva je tudi porazdeljena hramba podatkov. Posameznik ne more biti kriv za to, če je nekdo na njegovi strojni opremi hranil z intelektualnimi pravicami zaščitene vsebine ali druge sporne zadeve, saj je dal svojo opremo v najem kot del blockchain protokola. Že če bi uzakonili pravno varnost za ponudnike blockchain infrastrukture, bi številna podjetja verjetno prišla v Slovenijo.

Se vam zdi, da so domači regulatorni uradi (FURS, Urad RS za preprečevanje pranja denarja, Banka Slovenija in drugi) kos takšni nalogi? Razumejo tehnologije veriženja podatkovnih blokov in njihove razsežnosti?

Vedno bolj jih razumejo, te organizacije vodijo inteligentni in sposobni ljudje. Se učijo, trudijo se slediti napredku, pa čeprav z nekajletno zamudo. Podrobnosti seveda ne poznajo, a to ne bi smela biti ovira.

Slabo luč na blockchain skupnost mečejo predvsem nekatera »prevarantska« zbiranja sredstev v obliki ICO projektov, ki kaj hitro pozabijo na vlagatelje in razvoj rešitev, ki so jih obljubljali. Mar t. i. ICO-smernice, ki so v pripravi, sploh lahko preprečijo takšne projekte in povrnejo zaupanje vlagateljev?

Z dobrim pride tudi slabo. Vsakdo lahko izda nov žeton in zbira denar – to lahko naredi kjerkoli. V združenju Blockchain Think Tank smo pripravili smernice za ICO-te, ki bi služile tako vlagateljem kot organizatorjem, vlada jih je konec maja potrdila kot del akcijskega načrta za blockchain. Seveda gre za smernice – so neobvezne, a predstavljajo nekakšno osnovno higieno za organizatorje izdaj kriptožetonov, naložbenikom pa svetujejo, na kaj biti pozorni. Strinjam se, da bi morali slabi akterji pogosteje odgovarjati, preveč je slabih ali načrtno prevarantskih projektov, kar je z vidika povprečnega vlagatelja slabo in nevarno ter meče slabo luč na kriptovalute.

Kako oddaljeni smo od prakse, v kateri bodo delovale pametne in samoizvršljive pogodbe, elektronskih volitev, ki jim bo mogoče 100% zaupati ipd?

Zagotovo čez 10 let, če ne celo prej. Danes smo skeptiki, a tehnologija nas pogosto dohiti in prehiti. Pri volitvah so veliki izzivi. Fizične volitve so enostavne, v programskem okolju pa je težje nekomu dati popolnoma anonimizirano glasovnico, a prepričan sem, da bomo našli rešitve. Ljudje se bojijo ideje, da bi računalniško upravljane volitve kdo »pohekal«. To je smešno. Računalniki danes upravljajo nuklearne elektrarne in podobne sisteme, ki so bistveno bolj občutljivi sistemi kot volitve, pa stvari delujejo. Legitimna skrb blockchain volitev pa je ta, da bi lahko kdo na decentralizirani borzi preprosto kupil glasove. Menim, da izbire sploh več nimamo - že danes mladi ne hodijo na volišča, prav tako, kot ne hodijo na banke. Mladi potrebujejo aplikacijo, preko katere bodo volili. To je današnja realnost.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki