Blogi iz domačih logov
Spletni dnevniki ali blogi, po domače, so že nekaj časa ena izmed najbolj priljubljenih oblik spletnega izražanja. O njih smo na teh straneh pred časom že pisali, tokrat pa smo obiskali nekaj domačih.
Spletni dnevniki ali blogi, po domače, so že nekaj časa ena izmed najbolj priljubljenih oblik spletnega izražanja. O njih smo na teh straneh pred časom že pisali, tokrat pa smo obiskali nekaj domačih.
Slovenski blogerji radi ostajajo anonimni, zato ne moremo zanesljivo trditi, da je od v javnosti bolj znanih domorodcev Jonas edini, ki ima svoj blog. Sicer pa tudi njegov ni ravno zakladnica zanimivega branja, saj mu uspe napisati kvečjemu kakšno mnenje ali dva na mesec. Nedaleč stran je tudi Jonasova pokeraška stran (izmet.fekali.com), namenjena vsem, ki se nameravajo poglobiti v skrivnosti ene izmed različic pokra - Texas Hold'em, če vam to kaj pomeni.
Kakor se za poletno številko spodobi, se bomo tokrat odpravili na nekoliko lahkotnejši spletni potep in obiskali nekaj spletnih strani, na katerih se lahko igrate.
Vsi, ki raje kot MTV gledajo Cartoon Network, bodo nekaj deset brezplačnih igric našli na spletni strani svoje priljubljene televizijske postaje. Izbiramo lahko med akcijskimi, arkadnimi, pustolovskimi in športnimi igrami, v večini pa nastopajo liki iz risank, recimo legendarna krava in kura, pa zajček Dolgoušček ali Kremenčkovi. Zelo primerno, če morate zamotiti malčka, ki bi se rad igral z vašim računalnikom, na katerem seveda nimate nameščene nobene primerne igre.
Ondan sem gledal Trojo, najnovejši hollywoodski prispevek k mesarjenju klasičnih zgodovinskih zgodb, nato pa me je z Iliado navdihnjeno križarjenje po spletu pripeljalo do zanimivih povezav in ne morem si kaj, da jih ne bi delil z vami, drage bralke in bralci. Poglejmo torej, kaj vse sem odkril.
Države sprejemajo zakone proti e-smetem, Bill Gates obljublja izkoreninjenje smetja v prihodnjih nekaj letih, medtem pa je, kakor verjetno občutite tudi v lastnem e-poštnem predalčku, smeti čedalje več. V družbi Brightmail so izmerili, da je bilo letos poleti že skoraj dve tretjini vseh e-sporočil nezaželenih. V družbi Clearswift pa so ugotovili, da večina e-smeti, skoraj 70 %, oglašuje finančne in lekarniške storitve, pri čemer je najbolj zaskrbljujoče, da je skoraj nemogoče ločiti prave od prevarantskih. A če mislite, da vse e-smeti tudi končajo v smeteh, se motite. V Yahooju so namreč v raziskavi med 3100 uporabniki interneta ugotovili, da jih je kar ena petina že kupila katero od stvari, ki jih ponujajo e-smetarji. Nič čudnega, da jih je čedalje več.
O e-knjigah smo na teh straneh že pisali, tokrat pa se bomo posvetili še e-revijam, predvsem tistim, ki sicer izhajajo tudi na papirju. Uredništva imajo do spletnih inačic različne pristope, tako s tehničnega kakor tudi tržnega stališča. Nekatere revije lahko v celoti brezplačno preberemo v spletu, a takih je iz dneva v dan manj, kajti čeprav brati revijo na zaslonu računalnika ni tako udobno kakor prebirati klasične revije, marsikomu razlika v ceni povsem odtehta neudobnost, še posebno, če prispevki v reviji niso zelo dolgi.
Kiberščaki najpogosteje obiskujejo spletne strani za odrasle, pravijo v družbi Hitwise, ki se ukvarja z merjenjem obiskanosti spletišč. Kar 19 % vseh spletnih poti se namreč konča na eni od pornografskih strani. Za primerjavo, vsa iskalna spletišča, z Googlom na čelu, imajo le slabih 14 % obiskov. Med posameznimi spletišči nesporno vlada Google, ki ima kar 3 % vseh obiskov. Kiberščaki v spletu radi obiskujejo še z zabavo tako ali drugače povezana spletišča (8 %), poslovne in finančne spletne strani (7,4 %) ter nakupovalno-oglasna spletišča (7 %).
Spletne prodajalne digitalne glasbe poganjajo kakor gobe po obilnem deževju in čeprav v naših krajih kakšnega omembe vrednega navala nanje še ni - tudi zato, ker v večini sploh ne moremo kupovati - smo pokukali v nekaj najzanimivejših.
Rhapsody sodi med največje spletne prodajalne glasbe, s katalogom, v katerem je okoli 800.000 skladb vseh petih največjih založb. Pri Rhapsody si prepričani, da je prihodnost v pretočnem načinu poslušanja glasbe po željah, zato običajnega prenosa datotek na domači računalnik sploh ne omogočajo. Za 10 ameriških zelencev lahko en mesec neomejeno poslušate vso njihovo glasbo. Prenosnih predvajalnikov mp3 ne podpirajo, če bi glasbo vseeno hoteli odnesti še kam, pa vam za dodatnih 0,79 centa omogočijo, da posamezno skladbo posnamete na CD. Samo za Američane.
Digitalni fotoaparati, od najskromnejših, vgrajenih v telefone, do najzmogljivejših, osvajajo svet, mi pa si bomo tokrat ogledali, kako nam lahko do boljših fotografij pomaga splet.
Eno večjih fotografskih spletišč je PhotoNet. Vsak dan ga obišče več kakor 100 tisoč obiskovalcev in ima več kot četrt milijona registriranih uporabnikov. Na njem se zbirajo ljubiteljski in poklicni fotografi z vsega sveta. Tu lahko objavite svoje fotografije, ki vam jih bodo obiskovalci tudi ocenili in jih morda izbrali za posnetek tedna. Poklepetate lahko z drugimi udeleženci, preberete številne zanimive prispevke ali si ogledate skoraj 700 tisoč fotografij.
27. februarja bodo ameriški filmski akademiki že 77. podeljevali oskarje, najimenitnejše nagrade filmskega sveta. Priložnost smo izkoristili za krajši sprehod po filmskih kotičkih spleta.
Podobnega kalibra kakor Rotten Tomatoes je spletišče Ain't it Cool News. Novice, ocene, priporočila, trači, klepet, vse seveda s filmskih predznakom. Tu si, recimo, lahko preberete, kako napreduje končna obdelava Štoparskega vodiča po galaksiji, filma, ki ga mnogi že dolgo pričakujejo, nekateri tudi s strahom, da bodo pri Disneyu pokvarili morda najbolj smešno znanstveno-fantastično trilogijo v petih in pol delih.
Google je sicer že nekaj let nesporni car internetnih iskalnikov, a čeprav bi težko rekli, da mu tekmeci dihajo za ovratnik, so ravno dovolj dejavni, da mu ne pustijo spati na lovorikah. V iskalno areno se je na primer nedavno podal Microsoft s svojim MSN Search (search.msn.com). Obetali so veliko, a Billove fante in dekleta čaka še veliko dela, če bodo hoteli Googlu resneje hoditi v zelje. Zaenkrat namreč iskalnik ni izpolnil pričakovanj. Ne da bi se pretirano poglabljali v preizkušanje, ker so to storili že drugi, smo v enega in drugega vpisali nekaj iskalnih nizov in vselej se je Google izkazal vsaj malo bolje. A ker Microsoftu sredstev za razvoj ne primanjkuje, z iskalnikom pa menda misli resno, se bo v prihodnje od časa do časa splačalo preveriti, kako napredujejo.
Leto 1992, čas Sinclair Spectrumov, Commodorjev in tudi že Atarijevih STjev. Izšlo je že nekaj prvih številk Monitorja, ko smo se spomnili na Primoža Jakopina, takratnega programerskega pionirja za nove platforme, in z njim opravili intervju. Minilo je 26 let, ko nas je Primož ponovno obiskal in nam ga pomagal izbrskati iz arhiva. Zanimivo branje, zato ga ponovno objavljamo - v mediju, ki takrat še ni obstajal. (Končni izdelek je plod optičnega bralnika in prebiranja OCR, zato bodite prizanesljivi.)
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih