Filmski kotički

Objavljeno: 22.2.2005 18:19 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Kategorija: Na zvezi | Revija: Marec 2005

27. februarja bodo ameriški filmski akademiki že 77. podeljevali oskarje, najimenitnejše nagrade filmskega sveta. Priložnost smo izkoristili za krajši sprehod po filmskih kotičkih spleta.

Oskarji

www.oscars.org

Če smo jih že izrabili za tokratno spletno brskanje, se spodobi, da z oskarji tudi začnemo. Še posebej, ker ima ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, kakor se uradno reče ustanovi, ki jih podeljuje, spodobno urejeno spletno stran, na kateri boste izvedeli vse, kar ste si vedno želeli vedeti o oskarjih, pa niste imeli koga vprašati. Recimo to, da niti akademiki sami niso povsem prepričani, kdo in kdaj je na roli filma stoječega viteza z mečem v rokah, uradno imenovanega Akademska nagrada za zasluge, sploh poimenoval oskar. Morda je bila to res knjižničarka na akademiji, ki je omenila, da jo kipec spominja na strica Oskarja, morda pa tudi ne. In če ste morda mislili, da je oskar zlat, ste se motili. Narejen je namreč iz pozlačenega britanija, zlitine kositra, bakra in antimona.

Številni omreženi ljubitelji filma bodo oblegali akademsko spletišče tisti večer, ko bodo v Hollywoodu podeljevali nagrade, in si tako popestrili neposredni televizijski prenos, ki zna biti, roko na srce, rahlo razvlečen. Med glasbenimi in drugimi izvlečki bo namreč dovolj časa, da si boste lahko v spletu prebrali marsikaj zanimivega o filmih, ki se potegujejo za prestižne nagrade ali so jih pravkar prejeli.

Mimogrede, podobno spletišče je tudi na naslovu www.oscar.com, ki ga skupaj urejata Akademija in ameriška televizijska družba ABC in na katerem si boste morda lahko ogledali tudi neposredni televizijski prenos.

27. februarja bo spletna stran ameriške Akademije filmskih umetnosti in znanosti nedvomno ena najbolj obiskanih v spletu.

IMDb

www.imdb.com

Internetno zbirko filmskih podatkov (The Internet Movie Database) imajo med priljubljenimi menda vsi pravi ljubitelji filma, obvezna postaja pa je tudi za vse tiste, ki to sicer niso, a bi radi hitro in brez pretiranega brskanja po spletu našli ta ali oni filmski podatek. Skoraj vse pove že podatek, da spletišče vsak mesec obišče več kot 25 milijonov obiskovalcev.

Zbirka filmskih podatkov je bila sprva le klasični FAQ, torej zbirka odgovorov na najpogostejša vprašanja, ki so jo pred kakšnimi 20 leti začeli sestavljati redni člani novičarske skupine rec.arts.movies, da jim ne bi bilo treba vedno znova odgovarjati na trivialna vprašanja naključnih obiskovalcev. Oktobra 1990 je Col Needham, sedanji upravni direktor IMDb, ugotovil, da filmski FAQ, pravzaprav štirje, če smo čisto natančni (po eden za igralce, igralke, filme in biografske podatke), zaradi velikosti postaja čedalje teže uporaben. Nabralo se je namreč že kar okoli 23.000 podatkov o skoraj 10.000 filmih. Napisal je enostaven iskalni program za brskanje po zbranih podatkih in rodila se Internetna zbirka filmskih podatkov. Takrat je bila seveda videti precej drugačna kakor danes, kajti to so bili časi, ko spleta pravzaprav sploh še ni bilo.

Zbirka je hitro postala zelo priljubljena, še posebno, ko so dodali filmske ocene, oziroma glasovanje, pri katerem je lahko vsakdo ocenil katerikoli film. Leta 1993 je zbirka dobila svojo prvo spletno podobo, na univerzitetnem računalniku v valižanskem Cardiffu. Rasti je začela še hitreje in kmalu dobila številne preslikave na drugih računalnikih.

Leta 1996 je dokončno prerasla svoje ljubiteljsko-novičarske korenine in postala podjetje z lastnimi strežniki. Dve leti zatem jo je kupil Amazon.com, ki se je takrat ravno pripravljal, da bo poleg knjig pričel prodajati tudi devedeje, in tako na en mah prišel do najbogatejše zbirke filmskih podatkov na svetu. A na srečo ljubiteljev filmov je IMDb še naprej ostal zvest svojim izvirnim načelom in prosto dostopen.

Tu boste torej našli podatke o tako rekoč vseh filmih, ne samo hollywoodskih. Vsega skupaj jih je kar okoli 350.000. Na slovenskem oddelku so na primer podatki o 115 filmih in televizijskih oddajah, v jugoslovanskem, kjer so tudi slovenski filmi izpred osamosvojitve, pa boste našli podatke o kar 5043 filmih in televizijskih oddajah ter nadaljevankah.

Čisto vsemogočen seveda tudi IMDb ni, a če podatka ne boste našli tu, utegnete biti v težavah, saj se zna zgoditi, da ga v spletu sploh ne boste našli. Po drugi strani pa lahko, če odkrijete kaj, kar v zbirki manjka, manjkajoče podatke pošljete urejevalcem zbirke, ki jih bodo z veseljem uvrstili vanjo. Zbirka, predvsem njen mednarodni del, se namreč še vedno precej bogati prav s prispevki uporabnikov.

Poleg bolj ali manj popolnih podatkov o posameznem filmu boste našli tu tudi povprečno oceno, ki jo je film dobil od obiskovalcev, preberete lahko filmske ocene obiskovalcev ali prispevate svojo, sodelujete lahko v forumih ...

Najbolj zagrizenim ljubiteljem in vsem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjajo s filmom, je namenjen IMDb Pro, ki sicer ni brezplačen, lahko pa vanj za začetek kljub temu brezplačno pokukate, toliko pač, da se lahko odločite, ali je vreden tistih 13 zelencev na mesec. Zanje boste dobili dostop do imenika filmskih podjetij in ljudi v filmski industriji, poslovno-filmskih novic, naprednega iskalnika in še česa.

IMDb je največja svetovna zbirka filmskih podatkov.

All Movie Guide

www.allmovie.com

IMDb je največja, ni pa edina internetna zbirka filmskih podatkov. Omenimo vsaj še All Movie Guide. Zbirka je nekaj mlajša, saj je v spletu "šele" deset let. Za razliko IMDb je niso ustvarili ljubitelji, temveč ima od vsega začetka tržne korenine, je pa, da ne bo pomote, prav tako brezplačno dostopna.

Lastnik spletišča je ameriško podjetje AMG (All Media Guide), ki je v začetku prejšnjega desetletja nastalo kot knjižna založba za glasbene vodiče, poleg filmskega vodiča pa sodita v njegovo okrilje še spletni glasbeni vodič All Music (www.allmusic.com) in igračarski All Game Guide (www.allgame.com).

V filmskem vodiču boste našli podobne podatke kakor v IMDb. Vsega skupaj so v zbirki osnovni podatki o več kakor 270 tisoč filmih, a je treba kar takoj zapisati, da je podrobneje obdelanih, z vsebino in oceno, "le" dobrih 13.000 filmov. Poudarek je zlasti na ameriških, ki so obdelani precej popolno, preostali svet pa je tu bolj za okrasek. Vsak obiskovalec lahko filme oceni, če se vam zdi, da so katerega spregledali ali pomanjkljivo obdelali, pa lahko podatke tudi popravite in dopolnite.

Poleg podatkov o filmih boste našli še biografije tisočev igralk, igralcev, režiserjev, scenaristov in drugih filmskih ustvarjalcev. Preberete si lahko številne filmske eseje, v slovarju poiščete razlago neznanega izraza ali si v brskalniku ogledate podatke o filmih, urejenih po žanrih in ocenah, ter tako morda dobite navdih za izposojo v najbližji videoteki.

Na All Movie Guide boste našli podatke, kratke vsebine in ocene večine omembe vrednih ameriških filmov.

Leonard Maltin

www.leonardmaltin.com

Leonard Maltin je legendarni ameriški filmski kritik in poznavalec. Svojo filmsko-kritiško kariero je začel že s petnajstimi leti, ko se je lotil urejanja in izdajanja filmskega fanzina Film Fan Monthly. V nekaj letih je svojo ljubiteljsko revijo prerasel in pričel objavljati v najuglednejših filmskih revijah, na radiu in televiziji. V naših krajih je najbolj znan po svojem vsako leto osveževanem filmskem leksikonu, Leonard Maltin's Movie and Video Guide, ki ga je prvič izdal leta 1969, ko je imel komaj 18 let. Izdaja za leto 2005 ima na dobrih 1600 straneh kratke ocene skoraj 19.000 filmov, omislite pa si lahko tudi e-različico za žepni računalnik.

Še bolj boste seveda na tekočem, če obiščete Maltinovo "spletno stran za ljudi, ki ljubijo filme", kot je podnaslov spletišča Movie Crazy. O tem, da je Maltin res "nor na filme", se lahko hitro prepričate, saj menda ni ameriškega filma, prav gotovo pa ne omembe vrednega, ki bi ga možakar ne videl in ocenil.

Na Maltinovi spletni strani je ponudba pestra, pa čeprav je vsaj deloma namenjena reklamiranju njegove istoimenske papirnate revije, na katero se seveda prav tu lahko tudi naročite. Lahko si preberete, recimo, njegov dnevnik, ki je nekakšen blog, v katerem opisuje filme, ki jih je pravkar videl, in komentira različne dogodke. Zanimiv je oddelek s priporočili, v katerih boste izvedeli, katere nove in tudi nekoliko starejše filme na devedejih se splača videti, katere knjige o filmih prebrati in katere plošče s filmsko glasbo poslušati.

Obiska vreden je vsekakor tudi oddelek s spletnimi povezavami, saj staremu filmskemu mačku, kakršen je Maltin, velja zaupati, da vas bo napotil na zanimive naslove in ne na dolgočasno spletno stran, ki jo je spacal skupaj hormonov polni najstnik, še sveže zaljubljen v to ali ono hollywoodsko zvezdnico.

Leonard Maltin sicer skrbno pazi, da s svojo spletno stranjo ne bi hodil v zelje svojemu papirnatemu leksikonu ali reviji, a je kljub temu obvezna postaja za vsakega filmskega ljubitelja.

Rotten Tomatoes

www.rottentomatoes.com

Gnili paradajzi so v tem primeru tisti, ki jih nezadovoljni gledalci mečejo v slabe igralce, spletna stran pa seveda ni namenjena le pljuvanju po slabih filmih, temveč na splošno ocenjevanju filmov. Je dete ameriškega filmskega ljubitelja Senha Duonga, v spletu od leta 1998. Od skromnih začetkov je zrasla v eno največjih tovrstnih spletnih strani. Podatke o okoli 100.000 filmih in vsega skupaj 360.000 filmskih ocenah, kolikor jih je v zbirki, si vsak mesec prebere več kot poltretji milijon obiskovalcev. O njeni priljubljenosti priča tudi verjetno najprestižnejša spletna nagrada, webby, ki so jo Gnili paradajzi - po izboru kiberščakov, v kategoriji filmskih spletišč - dobili pred dvema letoma.

Rotten Tomatoes že dolgo niso več samo zbirališče ljubiteljskih filmskih kritikov, temveč obsežno filmsko spletišče, z novicami, napovedmi, preverjenimi, nepreverjenimi in od časa do časa tudi povsem izmišljenimi govoricami in sploh vsem, kar sodi v svet filma. Tu so seveda tudi obvezni forumi, zbrani v oddelku The Vine, ki pravzaprav ni le zbirka običajnih forumov, temveč pravo družabno spletišče. Na njem lahko objavljate svoja filmska mnenja, se povezujete v večje skupine s somišljeniki, klepetate, izmenjujete mnenja, se kregate in kar je pač še spletno-družabnih opravil.

Gnili paradajzi so eno izmed bolje obiskanih filmskih spletišč.

Filmski arhiv

www.archive.org/movies/

Če ste pričakovali, da boste v tem prispevku izvedeli, kje v spletu lahko pridete do piratskih kopij najnovejših filmskih uspešnic, vas moramo žal razočarati. Tokrat o tem ne bomo pisali, a to ne pomeni, da v spletu ne morete po povsem dovoljeni in pošteni poti priti do filmov, in to, da ne bo kakšne pomote, čisto "pravih", ne ljubiteljskih. Le ponudba je seveda bolj naftalinska in ne ravno prvorazredna.

Kakorkoli že, na spletni strani internetnega arhiva, ki je, kakor si lahko preberete v okvirčku, obiska vreden, četudi vas filmi sploh ne zanimajo, imajo filmski oddelek s številnimi filmi, ki si jih je mogoče brezplačno ogledati. Je nekaj podobnega kakor Projekt Gutenberg za knjige. Skupina zagnancev digitalizira filme, ki so v javni lasti, bodisi zato, ker so že tako stari, da so jim avtorske pravice potekle, ali ker so javno objavo dovolili lastniki avtorskih pravic.

Ogledate si lahko na primer klasično grozljivko Noč živih mrtvecev iz leta 1968, ki je, mimogrede, najpogosteje gledani film v arhivu, z več kakor 60 tisoč prenosi. Ali, recimo, štiri kratke filme iz legendarne serije o treh burkačih (Three Stooges). Bogata je izbira starih vesternov. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji risank, z recimo devetimi Popaji, sedmimi Supermani in celovečerno risanko Guliverjeva potovanja iz leta 1936.

Večina filmov je na voljo v štirih kakovostih: slabši (64 Kb/s) in boljši (256 Kb/s) diviks (MPEG 4), ki si ju lahko prenesete na disk ali ogledate v pretočni obliki, ter video CD (MPEG 1) in DVD (MPEG 2). Izbira je precej odvisna od hitrosti vašega internetnega priključka, saj boste morali pri devedejski kakovosti pretočiti skoraj 4 gigabajtov veliko datoteko, skromnejši diviks pa je velik le slabih 100 megabajtov, odvisno od dolžine filma seveda. Uporabnike hitrih internetnih priključkov bo nedvomno razveselilo, da je internetna pipica filmskega arhiva dovolj velika in se filmi v domači računalnik pretakajo z zavidljivo hitrostjo.

Povprečen obiskovalec Koloseja bo nad izborom filmskega arhiva le brezbrižno skomignil z rameni in odšel kam drugam, pravi filmski ljubitelji pa bodo tu našli marsikateri kinotečni biser ali "biser", do katerega bi drugače skoraj ne mogli priti. V videotekah namreč teh filmov ni, na televiziji jih tudi praviloma ne vrtijo, pa tudi za filmske pirate niso zanimivi. Kje drugje bi, recimo, lahko videli Božiček osvoji Mars (Santa Clause Conquers Martians), znanstveno-fantastični film iz leta 1964, v katerem je kot najstnica nastopala pozneje precej razvpita zvezdnica Pia Zadora?

Omenimo še, da v filmskem arhivu ne boste našli samo filmov, temveč tudi številne druge brezplačno dostopne videoposnetke, od televizijskih novic in amaterskih posnetkov lanskega tsunamija v Indijskem oceanu do izobraževalnih in računalniško narejenih eksperimentalnih filmov.

Iz filmskega arhiva si lahko brezplačno pretočimo na desetine filmov.

Internetni arhiv: www.archive.org

Na spletni strani internetnega arhiva nimajo samo filmov, temveč še marsikaj zanimivega. Recimo, veliko javno dostopne glasbe, knjig in računalniških programov ter igric. Spletne strani internetnega arhiva so pravzaprav povezava do številnih drugih podobnih spletišč z brezplačno vsebino, recimo do Projekta Gutenberg.

Ljubitelji legendarne rockovske skupine Grateful Dead bodo na glasbenem oddelku našli posnetke s stotine koncertov. Skupina je bila namreč znana po tem, da je na svojih koncertih dovolila, pravzaprav celo spodbujala, snemanje. Večina posnetkov je seveda skromnih, saj so posneti s prenosnimi kasetofoni, mnogi so za povrh do prve digitalizacije preživeli samo v obliki večkrat prekopirane kasete. A pravih ljubiteljev to ne moti. Kakorkoli že, če iščete brezplačno knjigo, glasbo, film ali računalniško igrico, vsekakor pokukajte v internetni arhiv.

Silent Movies

www.silent-movies.com

Ostanimo še malo pri starih filmih. Spletišče Nemi filmi so, kdo bi si mislil, posvečeni ljubiteljem nemega filma. Charlia Chaplina in Rudolpha Valentina nedvomno poznate, Busterja Keatona verjetno tudi, tu pa boste spoznali še Roscoa Arbuckla, Toma Mixa, Polo Negri in številne druge znane in manj znane filmske zvezdnike, ki so razveseljevali naše dede in babice. Večina jih je predstavljenih s številnimi krajšimi odlomki in fotografijami, namesto biografskih podatkov pa boste našli povezave do spletnih strani, posvečenih posameznemu igralcu ali igralki. Če vas torej zanimajo zvezdniki iz prve četrtine prejšnjega stoletja, je Silent Movies odlično izhodišče.

Na Silent Movies je poskrbljeno za ljubitelje nemih filmov.

Mr. Pirromount

www.pirromount.com

Če mislite, da je bil kultni Ed Wood, o katerem so pred leti posneli zanimiv film, najslabši od vseh znanih režiserjev, se motite. Mark Pirro ali g. Pirromount (parodija na filmski studio Paramount) ga namreč poseka v vseh pogledih. Doslej je posnel osem celovečernih filmov, večinoma s tako majhnimi sredstvi, da bi veljali za ultranizkoproračunske celo pri nas.

Kultni status mu je nedvomno prinesla glasbena grozljivka Nudistična kolonija mrtvih (Nudist Colony of the Dead), o kateri pravzaprav vse pove že naslov. Njegov najnovejši prispevek filmski umetnosti je Rectuma, grozljivka o gigantski šestmetrski riti (dobesedno), ki terorizira Los Angeles. Na Pirrovi spletni strani boste izvedeli vse, česar si nikoli niste želeli vedeti o njem, in si za povrh ogledali še napovednik Rectume, prav tam pa lahko njegove filme tudi naročite, za 20 zelencev + poštnino.

Mark Pirro je mojster groznih grozljivk.

Tu pa tam

www.tupatam.com

Dandanes ni več filma, ki bi kaj dal nase in ne imel svoje spletne strani. Te so sicer zelo različne, od takih, ki so v spletu bolj zato, ker se je nekomu pač zdelo, da bi morale biti, ni pa mu bilo čisto jasno, zakaj pravzaprav, do zelo zanimivih in vsekakor obiska vrednih. Še več, nekateri filmi, najbolj znan, nikakor pa ne edini, je nedvomno Čarovnice iz Blaira (www.blairwitch.com), so si z domiselno predstavitvijo v spletu tlakovali pot do uspeha v kinodvoranah.

Za spletno stran novega slovenskega filma Tu pa tam bi bilo to sicer pretirano trditi, vsekakor pa sodi med tiste, katerih avtorjem je bilo dovolj jasno, kaj pravzaprav hočejo v spletu doseči, in jim je to tudi dovolj dobro uspelo.

Na pestro oblikovani strani boste izvedeli marsikaj zanimivega o nastajanju filma, o različnih odmevih nanj, o avtorjih, glasbi, pa o rolanju lepih & tankih jointov, peki obogatenih piškotkov in še marsičem. Tu je tudi spletna prodajalna mehke droge, navidezna seveda. Vse skupaj je, kot si lahko po tem kratkem opisu že sami mislite, zelo na ravni filma, kar pomeni, da se bo marsikomu zdelo močno otročje, drugim pa neznansko kul. Stvar okusa (in let) torej.

Vsem, ki je všeč film Tu pa tam, bo verjetno všeč tudi spletna stran Tu pa tam.

To in ono

Če bi se lotili temeljitega pregledovanja filmskih spletišč, bi lahko zapolnili vsaj nekajkrat toliko strani, kot smo jih, pa še bi verjetno marsikatero spregledali. A že iz teh nekaj kotičkov, ki smo jih obiskali, si lahko predstavljate, da je splet bogato založen s filmskim gradivom. O številnih ljubiteljskih spletnih straneh, posvečenih različnim najbolj priljubljenim filmskim štorijam, recimo Vojni zvezd, Gospodarju prstanov, Zvezdnim stezam, Harryju Potterju in kar jih pač še je, smo na primer na teh straneh pred natanko letom dni (februarja lani) že pisali, zato smo jih tokrat kar preskočili.

Prav tako se ne bomo podrobneje ukvarjali s spletnimi stranmi velikih in malo manjših filmskih studiev in velikih in malo manjših filmskih festivalov, temveč bomo nekaj zanimivejših samo našteli (glej okvirčka). Da ima tako rekoč vsak sodoben film svojo uradno spletno stran, smo malo prej že omenili, mnogi pa imajo še številne ljubiteljske. Svojo spletno stran ali vsaj blog ima menda že tudi vsak malce naprednejši ljubitelj filma, a tudi te boste morali izbrskati sami. Sicer pa je dovolj, da za začetek odjadrate na IMDb, Rotten Tomatoes ali Maltinovo spletno stran, kjer boste našli še vse tiste spletne naslove, ki jih tule nismo omenili.

Filmski studii

Buena Vista

Metro-Goldwyn-Mayer

Paramount

20th Century Fox

Universal

Warner Bros.

Sony

Miramax

LucasFilm

DreamWorks

New Line Cinema

RKO

Pixar

Filmski festivali

Splošno o festivalih

Cannes

Benetke

Berlin

Rotterdam

Sundance

Liffe

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki