Objavljeno: 29.3.2005 13:46 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Februar 2005

Fotografski kotički

Digitalni fotoaparati, od najskromnejših, vgrajenih v telefone, do najzmogljivejših, osvajajo svet, mi pa si bomo tokrat ogledali, kako nam lahko do boljših fotografij pomaga splet.

Splet je sicer koristen tako rekoč vsepovsod, a le na nekaterih področjih tako zelo kakor pri digitalni fotografiji. Začne se že pri izbiri fotoaparata. V spletu najdete podatke o vseh fotoaparatih, številne neodvisne preizkuse in različne nasvete, s pomočjo katerih lahko ugotovite, kateri model je najprimernejši za vas. Ko izberete pravega, lahko fotoaparat v spletu tudi kupite, ali, če spletnim trgovinam morda še vedno ne zaupate dovolj, vsaj ugotovite, kje se ga najbolj splača kupiti.

Ko fotoaparat imate in ugotovite, da bi radi znali z njim tudi dobro slikati, je spet čas za splet. V njem boste našli tako rekoč vse, od skromnih zvijač & nasvetov do obsežnih e-priročnikov in e-tečajev. V spletu boste našli tudi vse programe, ki jih potrebujete za obdelavo fotografij.

In ko boste hoteli svoje izvrstne fotografije pokazati drugim, boste to lahko najelegantneje naredili tako, da jih boste objavili v spletu, bodisi na svoji domači strani ali v kateri od brezplačnih javno dostopnih galerij. Oglejmo si torej nekaj najzanimivejših fotografskih spletišč.

Kodak Digital Learning Center

www.kodak.com/US/en/digital/dlc/index.jhtml

Kodak je bil nekoč ne samo največje fotografsko podjetje, temveč eno izmed največjih svetovnih podjetij sploh. Še leta 1982, v zlatih časih klasičnega filma, je bilo sedmo podjetje na svetu. Dvajset let pozneje je izpadlo s prestižnega seznama petsto največjih podjetij in je pravzaprav najboljši dokaz, da so klasičnemu filmu šteti dnevi.

A seveda ga ne smemo prehitro pokopati in Kodak je še vedno eno večjih podjetij fotografske industrije. Zaradi tega in zaradi stare slave smo se najprej ustavili pri njih in pogledali, kaj kiberščakom, ki bi se radi naučili fotografirati, ponujajo na svojem spletišču. Niso nas razočarali. Na zelo bogatem, čeprav ne vedno najpregledneje urejenem spletišču namreč najdemo marsikaj.

V izobraževalnem oddelku, Digital Learning Center, smo odkrili pet obsežnih fotografskih e-priročnikov. V njih boste našli tako rekoč vse, kar vas utegne zanimati o digitalni fotografiji, od tehničnih osnov do naprednih poglavij o različnih fotografskih tehnikah. Izvedeli boste, recimo, kaj je globinska ostrina in kako lahko z izbiro ustrezne zaslonke vplivamo nanjo. Ali zakaj se portretov nikar ne lotevajte s širokokotnim objektivom, vsaj če si nočete nakopati srda portretirank zaradi nenavadno velikega nosa na slikah.

Dovolj pozornosti so namenili tudi umetniškim oziroma estetskim vidikom fotografije. Izvedeli boste torej tudi marsikaj o kompoziciji, pravilni izbiri barv, svetlobnih učinkih, zlatem rezu ... Posebna poglavja so namenjena fotografiranju ob različnih priložnostih, recimo na rojstnem dnevu, potovanju, maškaradi ali šolski proslavi. Zanemarili niso niti različnih opravil, s katerimi se ukvarjamo, ko je slika že posneta. Tu so torej tudi poglavja o digitalni obdelavi fotografij, pa o tisku, varnem arhiviranju in še marsičem.

Mimogrede, pri Kodaku se sicer dobro zavedajo, da se film poslavlja, a na njihovi spletni strani bodo še vedno našli marsikaj zanimivega tudi "klasični" fotografi. Marsikatero poglavje, zlasti tista bolj umetniška, pa je tako ali tako uporabno za vse fotografe, ne glede na fotoaparat, na katerega sprožilec pritiskajo.

AgfaNet

www.agfanet.com/en/

V podobnih težavah kot Kodak je že nekaj časa tudi Agfa. Ravno pred nekaj meseci je podjetje doživelo precejšnjo lastniško preobrazbo, saj se je ves potrošniško-fotografski del ločil od matičnega Agfa-Gevaert (www.agfa.com), v katerem je ostal poklicno-tiskalniški in medicinski del, ter se oblikoval kot samostojno podjetje AgfaPhoto (www.agfaphoto.com).

A Agfe seveda nismo obiskali zaradi poslovnih zadev, temveč zaradi fotografije in te je na njihovi novi spletni strani AgfaNet veliko. Pravzaprav so tam prave fotografske dveri, z najrazličnejšimi informacijami in storitvami, a nas je tokrat zanimal predvsem njihov poučni del.

Podobno kakor pri Kodaku je zelo obširen in namenjen najrazličnejšim uporabnikom. Začetniki si lahko na primer ogledajo njim namenjeno poglavje, v katerem bodo spoznali osnove digitalne fotografije. Nekoliko zahtevnejših fotografom, oziroma tistim, ki bi bili radi kaj več kakor le občasni nedeljski fotografi, je namenjen naprednejši e-priročnik münchenskega fotografa Michaela Nischkeja. V 36 poglavjih je obdelal večino osnovnih tematik, od fotografiranja narave, arhitekture in panoram do slikanja otrok, portretov in aktov. Nekaj je tudi bolj nenavadnih, a nič manj uporabnih poglavij, recimo o slikanju v slabem vremenu ali iz letal. Zanemaril ni niti tehničnih poglavij o rabi bliskavice in studijski osvetlitvi, filtrih, zumu, različnih posebnih učinkih in kar je pač še teh zadev. Poglavja so, vsaj za brezplačni e-priročnik, zelo podrobno obdelana in izbrano ilustrirana.

Agfinim fotografskim mojstrom lahko tudi pokažete, česa ste se naučili. Pošljete jim namreč lahko svoje najboljše izdelke in če se jim bodo zdeli dovolj dobri, jih bodo objavili in komentirali.

Na Agfinih fotografskih dverih boste našli tudi podrobne nasvete o izbiri fotoaparata, od koristnih dodatkov pa omenimo še oddelek s programi, v katerem boste našli večino omembe vrednih brezplačnih, preizkusnih in tržnih programov. Skratka, vsestransko uporabno fotografsko spletišče, ki se ga vsekakor splača obiskati.

Fotoaparati

Različne koristne fotografske nasvete boste, poleg tehničnih podatkov o fotoaparatih, našli tudi na spletnih straneh vseh večjih izdelovalcev fotoaparatov. A ker jih je preveč, da bi vse obiskali, in da ne bi zaradi tega komu po nepotrebnem delali krivice, se tokrat z njimi ne bomo podrobneje ukvarjali, temveč jih bomo le našteli.

www.canon-europa.com

www.casio-europe.com/euro/dc/

www.epson.co.uk

www.fujifilm-europe.com

www.hp.com

www.kodak.com

www.konicaminoltaeurope.com

www.kyoceraimaging.com

www.leica-camera.com

nikonimaging.com

www.olympus-europa.com

www.panasonic.com

www.praktica.de

www.pentaxeurope.com

www.ricoh-europe.com

www.samsungcamera.com

www.sanyo.com

www.sigmaphoto.com

www.sonystyle.com

www.toshiba-europe.com

Adobe Digital Kids Club

www.adobe.com/education/digkids/

Digitalna fotografija je, če nam je všeč ali ne, tesno povezana z računalniki. Saj ne, da bi se brez njih ne dalo slikati in uživati v kakovostnih fotografijah, a to, kar so bile nekoč fotografske temnice, so dandanes programi za obdelavo slik. Eden boljših tovrstnih programov je Adobov Photoshop, a tokrat ne bomo pisali o njem, temveč o zelo zanimivem otroškem kotičku na bogato opremljenem Adobovem spletišču.

Za začetek si tu lahko ogledamo uvod v digitalno fotografijo, kjer so jasno in vsakomur razumljivo razložene digitalne osnove. V tem uvodnem delu je tudi zanimivo poglavje o kupovanju fotoaparatov, v katerem so, ker se pogosto razhajajo, soočene želje otrok in staršev.

Ko fotoaparat že imamo, pridejo na vrsto poučnejša poglavja, v katerih otroci naredijo prve korake v čudoviti svet fotografije. Nasveti so sicer precej podobni tistim, ki jih najdemo tudi pri Kodaku in Agfi, le nekoliko enostavneje so razloženi in prirejeni mlajšim bralcem. A to ne pomeni, da tu ne bodo našli marsikaj koristnega tudi starejši fotografi. Tu so, kakor se za programersko podjetje spodobi, še nasveti za digitalno obdelavo fotografij, za povrh pa še oddelek za nadobudne filmske snemalce in režiserje.

Sony Digital University

www.sonydigitaluniversity.com

V spletu lahko iz fotografije tudi diplomirate, morda celo doktorirate, a večina spletnih šol in tečajev ni brezplačnih. No, nekaj se najde tudi takih in ena zanimivejših brezplačnih "šol" je nedvomno Sonyjeva digitalna univerza, na kateri imajo kar tri "katedre", računalniško, fotografsko in zabavno-elektronsko.

Za začetek se morate (brezplačno) vpisati, potem pa lahko začnete izbirati tečaje. Ker je število sodelujočih omejeno, se vam lahko zgodi, da se na katerega tudi ne boste mogli vpisati. V tem primeru vas bodo obvestili, ko bo naslednjič prosto mesto. V času, ko je nastajal ta prispevek, so na fotografskem oddelku vpisovali v začetniški (Digital Photography Made Easy) in nadaljevalni (Advanced Digital Photography Techniques) tečaj.

Posamezni tečaj traja približno mesec dni, v tem času pa vsak teden dobite lekcije, nalogo in test, s katerim preizkusite svoje znanje. Razlika med interaktivnim e-priročnikom in e-tečajem je predvsem v tem, da imate pri slednjem na voljo tudi učitelja, ki vam bo odgovoril na morebitna vprašanja in ocenil vaše naloge. Pogovorite se lahko tudi z drugimi udeleženci tečaja. Od brezplačnih tečajev, kakršni so Sonyjevi, sicer ne smete pričakovati preveč, a če vas fotografija zanima, boste tudi od takega zastonjkarskega tečaja nedvomno odnesli marsikaj koristnega.

Preizkusi

Na spletnih straneh izdelovalcev fotoaparatov boste našli predvsem tehnične podatke, ki sicer načeloma držijo, nam pa o kakovosti fotoaparata pogosto ne povedo ničesar. Zato si je pred nakupom koristno prebrati še preizkus ali dva, po možnosti pri zaupanja vrednem viru. Enega od njih ravnokar držite v rokah, da pa ne boste mislili, da hvalimo samo sebe, jih omenimo še nekaj. Eden od najtemeljitejših preizkuševalcev digitalnih fotoaparatov je nedvomno Phil Askey. Njegovo spletno stran, Digital Photography Review, ki se lahko pohvali z največjim obiskom med vsemi fotografskimi spletnimi stranmi sploh, saj jo vsak dan obišče kar okoli 300 tisoč kiberščakov, najdete na naslovu www.dpreview.com.

Temeljito se preizkusov loteva tudi Steve Sanders na spletni strani Steve's Digicams (www.steves-digicams.com), omenimo pa še Imaging Resource (www.imaging-resource.com) in, recimo, Digital Camera Resource Page (www.dcresource.com). Na vseh štirih naslovih boste poleg preizkusov našli še marsikaj zanimivega, zato se jih splača obiskati, tudi če niste ravno na lovu za novim digitalcem.

PhotoZone

www.photozone.de

Zanimivih fotografskih kotičkov ne najdemo samo na spletiščih velikih podjetij, temveč najdemo marsikaj uporabnega tudi pri ljubiteljih. Eden takih je Klaus Schroiff, srce in duša spletne strani PhotoZone. Opravka imamo z eno obširnejših fotografskih spletnih strani, na kateri se posvečajo tako tehničnim kakor tudi ustvarjalnim vidikom fotografije.

Na PhotoZone najdemo sveže novice iz sveta fotografije in preizkuse fotoaparatov in druge fotografske opreme. To so tudi številni poučno-strokovni prispevki, recimo o vplivu megapik na kakovost posnetkov, vplivu goriščne razdalje objektiva na globinsko ostrino ali, recimo, o zmanjševanju zrnatosti posnetkov z grafičnimi programi.

Zanimivo in obširno poglavje je namenjeno tudi umetniškim platem fotografije. V njem boste, recimo, izvedeli, kaj je zlati rez in kaj pravilo tretjin, kakšno vlogo ima pri fotografiranju perspektiva, kako ustvarjalno uporabljamo svetlobo in še marsikaj. Pozabili niso niti na forum za izmenjavo mnenj. Ogleda vreden je tudi obširen seznam povezav, na katerem boste našli prav vsa obiska vredna fotografska spletišča.

Masters of Photography

www.masters-of-photography.com

Fotografski priročniki in tečaji so koristni, o fotografiji pa se lahko veliko naučimo tudi od samih mojstrov fotografov. Na spletni strani Mojstri fotografije jih je zbranih okroglih 60, od pionirjev, kakršna sta Talbot in Nadar, prek klasikov, kot sta Ansel Adams ali, recimo, Paul Strand, do sodobnejših fotografov, na primer Cindy Sherman ali Josefa Koudelke. Izbor sicer ni vseobsegajoč, saj je poudarek predvsem na ameriških klasikih. Stran je tudi kar malce preveč prepredena z reklamami za fotografske knjige in koledarje, a je kljub temu vredna več kakor bežnega ogleda.

Vsak fotograf oziroma fotografinja sta predstavljena s kratkim življenjepisom, esejem ali dvema, seznamom koristnih spletnih naslovov in seveda izborom najboljših fotografij. Te si vsekakor dobro oglejte, saj so vse po vrsti odlične. Tu boste našli tudi spletne povezave do drugih spletišč, posvečenih posameznim fotografskim mojstrom.

ImageStation

www.imagestation.com

Marsikateri digitalni fotograf novinec začne svoje umetnine pošiljati vsem iz svojega e-poštnega imenika, pri tem pa pozabi ali sploh ne ve, da utegne malce večja fotografija komu tudi pošteno zagreniti (in podražiti) življenje. Vsi namreč še vedno nimajo širokopasovnih internetnih povezav in desetine megabajtov velikih e-poštnih predalčkov. Za povrh si dandanes marsikdo v e-pošto pripete fotografije zaradi strahu pred virusi še pogledati ne upa.

Do prejemnikov veliko prijaznejši način pošiljanja digitalnih fotografij je v obliki povezav, ki vodijo do spletne strani, na kateri so objavljene. Tako ne boste nikomur zatrpali poštnega predalčka ali po nepotrebnem povečali telefonskega računa, saj se bo lahko vsak sam odločil, ali bo pogledal vaše umetnine in kdaj.

Ker vsi seveda nimamo lastnih spletnih strani, na katerih bi objavljali fotografije, lahko to storimo na katerem od številnih javnih fotografskih spletišč. Eno večjih je Sonyjev ImageStation. Raba je enostavna. Najprej se (brezplačno) prijavite in že lahko začnete v svoj digitalni album nalagati fotografije. Svoj fotoalbum lahko nato označite za javno dostopen in tako omogočite ogled vsem, ali pa o njem obvestite samo izbrance.

Trgovine

V spletu lahko fotoaparat tudi kupimo, in to pogosto celo ceneje kakor v običajni trgovini. Nakup v spletni trgovini, vsaj domači, je varen, saj imate kar 15 dni časa, da si, potem ko ste fotoaparat že dobili, premislite, pri tem pa vam trgovcu ni treba razlagati, zakaj mu fotoaparat vračate. Fotoaparat morate seveda vrniti nepoškodovan, v prav tako nepoškodovani originalni škatli, in to na svoje stroške, trgovec pa vam mora vrniti vso kupnino, skupaj z vsemi dodatnimi stroški, recimo poštnino, ki ste mu jo plačali.

In kje torej lahko kupite fotoaparat? Od bolje založenih domačih trgovin omenimo Fotomarket (www.fotomarket.net), Shopolino (www.shopolina.com), EnaA (www.enaa.com), Fotodiskont (fotodiskont.com), Meditrade (trgovina.meditrade.si) in Mixi (www.mixi.tv).

Domače cene fotoaparatov so sicer razmeroma ugodne, a se po fotoaparat včasih kljub temu splača iti čez mejo. Oziroma ga naročiti iz tujine. Najcenejši so fotoaparati v Združenih državah, a če ga boste naročili od tam, vedite, da vam ga najverjetneje sploh ne bodo hoteli poslati, če že, pa morate računati na precej visoko poštnino, za povrh pa bo svoj lonček pristavila tudi naša ljuba država v obliki carine in davka na dodatno vrednost.

Pri naročanju v spletnih trgovinah Evropske zveze dodatnih stroškov, razen poštnine seveda, ki pa navadno ni ravno astronomska, ne bi smeli imeti. Od tujih fotografskih trgovin, ki kupljeno pošiljajo tudi v naše kraje, omenimo Worldtronix (www.world-tronix.de).

Pred končno odločitvijo je vsekakor koristno malce pokrižariti po domačih in tujih spletnih trgovinah in primerjati cene, saj se te lahko kar precej razlikujejo. Za primerjavo smo povsem naključno izbrali Canon PowerShot S1 IS, ki pri nas načeloma stane 119.990 tolarjev, a smo ga v eni od domačih spletnih trgovin našli za 107.991 tolarja, v malo prej omenjeni nemški trgovini pa bo vaš, s poštnino vred, že za samo 91 tisočakov. Mimogrede, Američani si ga lahko v svojem Amazonu omislijo že za samo 65 tisoč tolarjev.

Darkroom Source

www.darkroomsource.net

Sicer že miške v kleti cvilijo, da se klasični film poslavlja, a to seveda ne pomeni, da bo že kmalu tudi povsem izginil. Če lahko sodimo po analognih nostalgikih, ki še vedno na gramofonu, po možnosti priključenem na ojačevalnik z elektronkami, vrtijo vinilke, bo tudi klasični fotografski film še dolgo živel, z njim pa tudi navdušenci, željni jedkega vonja po fiksirju in razvijalcu.

Če ste torej na podstrešju odkrili zaprašen očetov povečevalnik in vas mika, da bi ga preizkusili, pa vam ni čisto jasno, kako bi se vsega skupaj lotili, si lahko za začetek ogledate spletno stran, namenjeno vsem ljubiteljem fotografskih temnic. Tu boste našli vse potrebne napotke za opremo temnice, skupaj s poglavjem, ki je namenjeno predelavi kopalnice v občasno temnico. Kopalnica je namreč, ker je v njej vodovodna napeljava in jo je mogoče precej laže zatemniti kakor, recimo, kuhinjo, najpogosteje uporabljani prostor za domači fotolaboratorij. Temnica je seveda le prvi korak in tu boste našli tudi vsa potrebna navodila za razvijanje filmov, povečevanje fotografij in sploh vsega, kar sodi h klasični fotografiji.

Spletna fotografska tekmovanja

Oboroženi z znanjem, nabranim v spletu, ste torej posneli nekaj fotografij, za katere se vam zdi, da bi utegnile biti dobre. Eden od zanesljivejših načinov, da ugotovite, ali so zares dobre, je sodelovanje na fotografskem tekmovanju. V dobrih starih časih je bilo to precej zamudno in tudi razmeroma drago. Narediti je bilo namreč treba primerno veliko fotografijo in jo varno poslati organizatorju, potem pa se oborožiti s precej potrpežljivosti in čakati na rezultate.

V spletu je veliko laže sodelovati na fotografskih tekmovanjih, pa še tekmovanj je precej več. Če v Google vpišete "photo contest", dobite kar poldrugi milijon zadetkov. Na vseh sicer niso tekmovanja, poleg tega pa so tu seveda tudi vsa klasična fotografska tekmovanja, na katera je še vedno treba poslati papirnati izdelek. A že bežen ogled razkrije nekaj deset spletnih tekmovanj, na katera enostavno pošljemo digitalne fotografije.

Eno zanimivejših tekmovalnih spletišč je FotoFanatic (www.fotofanatic.com). Tu lahko sodelujete na vsakodnevnem tekmovanju ali petih mesečnih tematskih tekmovanjih. Fotografije ocenjujejo obiskovalci spletišča in četudi ne boste zmagali, boste lahko na podlagi ocen dobili dokaj dobro predstavo o kakovosti svojih fotografskih izdelkov. Drugo veliko fototekmovalno spletišče je Digital Photo Contest (www.digitalphotocontest.com), na katerem lahko sodelujete celo na desetih dnevnih tematskih tekmovanjih.

Poleg specializiranih "tekmovalnih" spletišč so fotografska tekmovanja organizirana tudi na različnih drugih, bodisi fotografskih ali kakšnih drugih spletiščih. Na spletni strani Exotic Lizards (www.exoticlizards.com/contest.html) je, recimo, razpis za najboljšo plazilsko fotografijo in na Baby Zone (www.babyzone.com/contest/photocontest.asp) za otroško. Sodelovanje je večinoma zelo enostavno in brezplačno, saj je dovolj, da izpolnimo spletni obrazec z osnovnimi podatki in pripnemo fotografijo. Na številnih tekmovanjih so najboljše fotografije tudi bogato nagrajene.

Če se vam torej zdi, da vam je ta ali oni posnetek še posebej dobro uspel, ga le brž pošljite. Pred tem pa si za vsak primer preberite drobni tisk, da se morda s tem, ko ste na tekmovanje poslali fotografijo, niste za vedno odrekli tudi materialnim avtorskim pravicam.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

HRWrFBljAjU

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji