• Programerske novice: julij 2004

    Razvoj spletnih programov zahteva korenito prenovo uporabniških vmesnikov za spletne obrazce. Microsoft je na tem področju najbolj agilen, saj je ponudil že kopico zmogljivih tehnologij, od DHTML do knjižnice Web.Forms, kot običajno pa naj bi se mu veliki met posrečil v tretje, s tehnologijo XAML, ki bo sestavni del prihajajočih Oken, ki nastajajo pod kodnim imenom Longhorn. Vendar pa je svet odjemalcev za splet precej bolj pisan in dva alternativna spletna brskalnika, Mozilla in Opera, si režeta vedno večji tržni delež. Ponudnika omenjenih brskalnikov sta se nedavno združila v lastni pobudi za izboljšavo spletnih obrazcev, ki sta jo ponudila v standardizacijo organizaciji W3C, ki skrbi za spletne standarde.

    Objavljeno: 31.3.2005 08:41 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Julij 2004
  • Projekt Liberty Alliance

    V spletu je shranjenih vedno več naših podatkov, nad njimi je težko ohraniti nadzor, pomenijo pa tudi grožnjo varnosti. Microsoft je predstavil storitev Passport, ki blaži ta problem. Liberty je odgovor drugih velikih podjetij na to storitev.

    Objavljeno: 31.3.2005 08:40 | Avtor: Ivan Verdonik | Monitor Oktober 2004
  • Programsko pošiljanje sporočil SMS

    Sporočila SMS (Short Message Service) so danes povsem normalen način komunikacije, zlasti pri mlajši generaciji uporabnikov prenosnih telefonov. Prednost pošiljanja sporočil SMS je razmeroma nizka cena, slabost pa čas, potreben za pisanje sporočila - a to ni ovira, če se sporočilo pošlje z namenskim programom. Ta način obveščanja se najpogosteje uporablja za posredovanje alarmov in dogodkov na področjih procesne avtomatike, telekomunikacij in sistemske administracije.

    Objavljeno: 31.3.2005 08:38 | Avtor: Dalibor Kranjčič | Monitor Julij 2004
  • Dinamične zvijače

    Bolj privlačne spletne strani lahko pripravimo tudi s pomočjo samih odjemalcev.

    Objavljeno: 31.3.2005 08:37 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Oktober 2004
  • Časovno usklajevanje računalnikov v omrežju Linux

    Protokol omrežnega časa (NTP - Network Time Protocol) je sistem za usklajevanje računalniških ur v krajevnem omrežju. Protokol je začel razvijati Dave L. Mills leta 1980 in postavil temelj prvih algoritmov za časovno usklajevanje računalnikov. Trenutno sta na voljo dve osnovni različici: NTPv4 (različica 4) in poenostavljena različica protokola omrežnega časa SNTP (Simple Network Time Protocol).

    Objavljeno: 31.3.2005 08:37 | Avtor: Dalibor Kranjčič | Monitor September 2004
  • Programerske novice: november 2004

    Podjetja s preživelimi poslovnimi modeli znova zlorabljajo izrojeno patentno zakonodajo za svoje preživetje. SCOju se je zdaj pridružil Kodak, nekoč eno vodilnih podjetij v fotografski industriji, ki je zamudilo vlak digitalizacije. Leta 1997 so od računalniškega podjetja Wang odkupili nekatere patente, na podlagi katerih so vložili tožbo proti podjetju Sun. Nedavno je sodišče v ameriški zvezni državi New York priznalo Kodaku zmago in Sunu naložilo plačilo več kot milijarde dolarjev zaradi kršitve treh patentov v javi.

    Objavljeno: 30.3.2005 18:23 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor November 2004
  • Varne spletne storitve

    Protokol HTTPS s svojimi varnostnimi mehanizmi zagotavlja varnost med dvema točkama, WS-Security (Web Services Security) pa zagotavlja varnost od enega konca do drugega, torej vso pot med več spletnimi točkami.

    Objavljeno: 30.3.2005 18:20 | Avtor: Ivan Verdonik | Monitor November 2004
  • Programerske novice: december 2004

    Spletni brskalniki so eni najprilagodljivejših uporabniških programov. V njih lahko poganjamo že cel kup posebej prilagojenih aplikacij (web applications), z novimi tehnologijami, ki pogumno prodirajo v večino sodobnih brskalnikov, pa postajajo čedalje večja konkurenca tudi tipičnim namiznim programom, kot je npr. program za predstavitve.

    Objavljeno: 30.3.2005 18:20 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor December 2004
  • Omrežni datotečni sistemi

    Storitev omrežnega datotečnega sistema NFS (Network File System) so razvili v podjetju Sun Microsystems v 80-tih letih prejšnjega stoletja kot način deljenja skupnega datotečnega sistema, ki je nameščen na disku krajevnega strežnika, za več odjemalcev operacijskega sistema UNIX. Ta topologija računalniškega omrežja je bila tedaj pogojena predvsem z visokimi cenami diskov.

    Objavljeno: 30.3.2005 18:19 | Avtor: Dalibor Kranjčič | Monitor December 2004
  • Hibernate

    Pri razvoju informacijskih sistemov danes uporabljamo predmetne jezike. Med najbolj priljubljene sodita java in C#. Za shranjevanje podatkov uporabljamo skoraj izključno relacijske zbirke podatkov. Pri uporabi predmetnih jezikov in relacijskih zbirk podatkov pa prihaja do konceptualnih razlik pri pretvorbi podatkov iz ene oblike v drugo.

    Objavljeno: 30.3.2005 18:19 | Avtor: Marko Štrukelj | Monitor November 2004
  • Shranjevanje podatkov v datotečnem sistemu

    Na dinamične spletne strani danes naletimo ob vsakem deskanju po spletu. Razne dveri, iskalniki, forumi so postali stvar vsakdanje rabe. Tudi podjetja so ugotovila, da lahko močno znižajo stroške strojne in programske opreme, če za lastne potrebe uporabljajo spletne programe in se oddaljujejo od rešitev z "debelimi odjemalc"". Na voljo je neskončno odprtokodnih rešitev, ki ponujajo veliko za razvoj takih programov,pa tudi veliko končnih izdelkov. Kot platforma se največkrat omenja kratica - LAMP (Linux, Apache, MySQL in PHP oziroma Perl). V članku se bomo seznanili z malo bolj nenavadnim pristopom k tej problematiki.

    Objavljeno: 30.3.2005 18:19 | Avtor: Gorazd Golob | Monitor December 2004
  • Letnik 2005

    To, da se tudi v svetu programske opreme dogaja svojevrstna "globalizacija" in "konsolidacija", je več kot očitno. Nekoč je bilo npr. za osebne računalnike na voljo skoraj sto znanih urejevalnikov besedil. Včasih je bilo tudi ponudnikov priljubljenih razvojnih orodij nekaj deset. Stony-Brook, Oregon, JPI, Zortech, Watcom so vsi del zgodovine. Razviti uspešen posel med Scilo in Karibdo Microsofta ter brezplačno in/ali odprtokodno ponudbo je vse prej kot enostavno. Podjetja s širšo ponudbo programske ali strojne opreme lahko razdajajo razvojna ogrodja in orodja, kot očitno počneta Sun z javo in Microsoft z .net, čeprav slednji svoje najzmogljivejše razvojno okolje prodaja po precej zasoljeni ceni.

    Objavljeno: 25.3.2005 20:24 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2005
  • Programerske novice: januar 2005

    Microsoft se je zavezal tudi k večjemu sodelovanju pri uporabi zapisov Pisarne v drugih programih in pomoči pri izdelavi filtrov za programe, ki bi želeli te zapise prepoznati in iz njih uvoziti ali vanje izvoziti lastno vsebino.

    Objavljeno: 25.3.2005 17:26 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2005
  • Gradnik za dinamično sodelovanje

    Vse bolj znani gradnik XML HTTP Request bo najverjetneje spremenil uporabniško izkušnjo številnih spletnih strani. Oglejmo si njegovo rabo.

    Objavljeno: 25.3.2005 01:44 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Marec 2005
  • Dinamično sodelovanje

    S sodelovanjem odjemalcev in strežnikov so spletne strani lahko precej uporabnejše in bolj zanimive.

    Objavljeno: 25.3.2005 01:27 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2005
  • Programerske novice: februar 2005

    Oracle in Microsoft sta spet našla drug drugega. SQL Server ni odščipnil pomembnejšega tržnega deleža Oraclu, podlaga .net pa postaja vse pomembnejša za programerje. Oracle je tako postal partner Microsofta pri razvoju Visual Studia.net, podjetji pa sta drug drugemu sponzorirali razvojni konferenci.

    Objavljeno: 25.3.2005 01:12 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2005
  • Linux v uporabniškem načinu

    Zadnjih nekaj let je postala priljubljena uporaba hkratnih operacijskih sistemov v enem računalniku.

    Objavljeno: 23.2.2005 20:11 | Avtor: Gorazd Golob | Monitor Marec 2005
  • Programerske novice: marec 2005

    Ruby je priljubljen, popolnoma predmeten skriptni jezik, ki je posvojil številne značilnosti priljubljenih sodobnikov, kot so java, python in eiffel. Njegov avtor, Yukihiro Matsumoto, ga je ustvaril, da bi povrnil veselje do programiranja. Morda je za dokončni uspeh ruby potreboval le še ustrezno predmetno ogrodje za hitro izgradnjo učinkovitih, podatkovno podprtih in v splet odprtih aplikacij. Zdi se, da ga je Matsumoto našel v ogrodju Rails. Ogrodje obljublja tudi do 10x večjo storilnost pri razvoju spletnih programov, brez žrtvovanja kakovosti. Cilju se približa z dvema vodiloma: manj programja, kar pomeni pisanje čim manj kode na čim bolj zmogljivem ogrodju, ki poskrbi za vse drugo. Drugo vodilo je dogovor pred prilagoditvami (convention over configuration). Rails ne potrebuje nobenih prilagoditvenih datotek, namesto tega uporablja nekaj preprostih dogovorov pri pisanju programske kode in razporeditvi map na tisku ter tako vse potrebno izve s pomočjo vpogleda in odkrivanja (reflection & discovery). Programska koda v rubyju in podatki v strežniku že vsebujejo vse, kar ogrodje potrebuje za delovanje.

    Objavljeno: 23.2.2005 19:51 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Marec 2005
  • Nova generacija spleta

    Spletne storitve (web services) predstavljajo hitro prodirajočo in obetavno tehnologijo, ki bo vzporedno z okoljem, kjer interakcija prek omrežij sloni predvsem na ročnem posegu, vzpostavila infrastrukturo za samodejno razpršeno obdelavo podatkov. Osnovni primeri se danes vrtijo okoli poslovne rabe, kot je iskanje in vzpostavljanje različnih poslovnih procesov in interakcij, čeprav je nabor praktične rabe dejansko zelo širok.

    Objavljeno: 24.9.2004 15:30 | Avtor: Aleksej Jerman Blažič | Monitor Oktober 2004

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

0dAqUiHKe3c

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji