Programerske novice: julij 2004
Skupni predlog Mozille in Opere
Razvoj spletnih programov zahteva korenito prenovo uporabniških vmesnikov za spletne obrazce. Microsoft je na tem področju najbolj agilen, saj je ponudil že kopico zmogljivih tehnologij, od DHTML do knjižnice Web.Forms, kot običajno pa naj bi se mu veliki met posrečil v tretje, s tehnologijo XAML, ki bo sestavni del prihajajočih Oken, ki nastajajo pod kodnim imenom Longhorn. Vendar pa je svet odjemalcev za splet precej bolj pisan in dva alternativna spletna brskalnika, Mozilla in Opera, si režeta vedno večji tržni delež. Ponudnika omenjenih brskalnikov sta se nedavno združila v lastni pobudi za izboljšavo spletnih obrazcev, ki sta jo ponudila v standardizacijo organizaciji W3C, ki skrbi za spletne standarde.
Za razliko od precej radikalnih Microsoftovih predlogov pobuda razvijalcev iz Mozilla Foundation in Opera Software gradi na današnjih široko sprejetih standardih, kot so HTML 4, XHTML 1 in DOM. Predlog, poimenovan "Web Forms 2.0", nadgrajuje omenjene standarde z novimi določili, dogodki in vmesniki ter metodami za preverjanje vnosa, s katerimi bi se izdatno izboljšala uporabniška izkušnja pri delu s spletnimi programi. Novi predlog za povrh dokumentira tudi sedanje pogoste načine uporabe obrazcev, ki pa še niso bili uradno standardizirani.
Alternativi .NET lepo napredujeta
Manj kot mesec dni po predstavitvi prve je Novellov oddelek Ximian predstavil drugo preizkusno različico programerskega okolja Mono. Podpora močnega podjetja in ugoden sprejem skupnosti sta še dodatno pospešila razvoj te alternative ogrodju .net (.NET Framework), Microsoftovi pobudi za hitrejši razvoj zanesljivejše kode, ki naj bi počasi prevladala v Oknih. Mono pa poleg Oken podpira tudi Linux, različice BSD in MacOS X, poleg združljivosti z ogrodjem .net pa ponuja še dodaten nabor knjižnic, ki omogočajo izkoriščanje priljubljenih odprtokodnih tehnologij.
Zagovorniki prostega programja pa so do Mona še vedno precej skeptični, saj naj bi se preveč zanašal na dobrohotnost Microsofta. Ta bi lahko npr. z izkoriščanjem svojega patentnega portfelja ali z zaostritvijo licenčnih pogojev zanje onemogočil precejšen del Mona v prosto- in odprtokodnih sistemih. Organizacija FSF (Free Software Foundation) zato podpira razvoj druge alternative ogrodju .net in povezanih tehnologij v Oknih, projekt DotGNU, ki je te dni prav tako dočakal pomemben mejnik, izdajo nove različice ogrodja Portable.NET. Različica 0.6.6 je prva, pri kateri so večino dela opravili zunanji razvijalci in ne vodja projekta, neverjetno učinkoviti Rhys Weatherley sam (pa še to zato, ker je vmes razvijal revolucionarno knjižnico za pravočasno prevajanje).
Kljub ideološkim razlikam pa obe alternativi tudi sodelujeta med seboj. Sistemska knjižnica System.Data je npr. v obeh enaka, saj je njena izvedba v projektu Mono povsem zadovoljila tudi razvijalce Portable.NET.
Portable.NET že podpira sistemsko knjižnico System.Console, ki bo sestavni del naslednje različice ogrodja .net, Njeno uporabo demonstrira "večna" igra kače.>
http://www.go-mono.com/archive/beta2/beta2.html
http://www.southern-storm.com.au/portable_net.html
Geronimo
Že vrsto let je vodilno ime pri spletni strežbi organizacija Apache Software Foundation, ki si s svojim spletnim strežnikom lasti kar dve tretjini trga. ASF pa se veliko ukvarja tudi z javanskimi tehnologijami. Pomemben korak naprej je "povišanje" stanja projekta Geronimo, v katerem nastaja odprtokodni programski strežnik za podlago J2EE. Geronimo je prestal inkubacijsko dobo in pridobil status enakopravnega projekta drugim ključnim dejavnostim ASF. Projekt je nastal lani poleti, do konca leta pa naj bi že dosegel ali pa se vsaj zelo približal polni zmogljivosti programskega strežnika, kot jo zahteva precej obširna in zapletena specifikacija J2EE. Geronimo naj bi s časom postal tudi uradno potrjeni javanski programski strežnik s strani Suna.
Odprtokodni programski strežniki za javo niso nobena novost. Že dolgo časa na trgu meša štrene priljubljeni JBoss, ki je bil zadnje čase deležen nekaj upravičene negativne kritike zaradi neumestnega podtikanja navidez spontanih mnenj navdušenja v različne spletne forume, ki pa so v resnici nastali kar med samimi razvijalci JBossa (t. i. astroturfing). Ta incident pa očitno prodoru JBossa ni pretirano škodoval, saj je nedavno široko podporo zanj napovedal velikan HP.
Geronimo se od JBossa tudi pomembno razlikuje, saj je na voljo pod veliko manj omejujočim dovoljenjem za rabo, sorodnim licenci BSD (JBoss je na voljo pod LGPL). Po drugi strani imata oba projekta tudi pomembno skupno značilnost: oba stremita h kar najboljši kodi.
Odprta koda na pohodu
Projekti z odprto kodo so že dosegli stanje, ko jih preprosto ni več mogoče ignorirati. Pa ne le zaradi cene, dostikrat so tudi tehnično superiornejši od svojih konkurentov. Pretekli mesec je prinesel kar precej pomembnih novic, ki to mnenje potrjujejo.
Oracle je napovedal, da bo do konca leta končal migracijo 9000 razvijalcev podatkovnega strežnika na namizja z Linuxom. Ti se bodo pridružili 5000 programerjem namenskih programov, ki so na tako namizje že prešli.
Intel je napovedal, da bo izvirno kodo nove generacije temeljnega programja osebnih računalnikov (nekoč BIOS, po novem foundation code) objavil z odprtokodno licenco CPL. Isto licenco je za nekatere manjše projekte nedavno izbral tudi Microsoft.
HP je posvojil odprtokodna strežniška projekta JBoss (strežnik J2EE) in MySQL (podatkovni strežnik), ki ju bo podprl na vseh svojih strežnikih.
V prosto kodo v skladu z določili GPL se je prelevil precej uspešen program za izmenjavo datotek za Okna, Shareaza.Nova različica je že na voljo na spletnih straneh www.shareaza.com.
