Programerske novice: oktober 2004
Novo pri javi
Nedavno se je na spletnih straneh Suna znašla sveža preizkusna različica standardne jave 5 (JDK 1.5.0), tokrat označena kot kandidat za dokončno različico (release candidate). Hkrati so odgovorni možje v omenjenem podjetju označili 30. september za dan končnega izida sveže jave.
Dokončna izdaja Tigra, kot je kodno ime sveže jave, se je iz načrtovane prve polovice letošnjega leta kar precej zavlekla, prvi odzivi pa opozarjajo na previdnost, saj je novosti precej in s tem tudi precej možnosti za hrošče in nepravilno delovanje kode. Kljub vsemu Sun razglaša svežo javo za najpomembnejši mejnik v njeni skoraj desetletni zgodovino, s čimer tudi opravičuje številčni preskok (namesto 1.5 je različica označena z Java 5, da pa bo zmeda še večja, še vedno govorijo tudi o J2SE, različica 5.0, tako je pač s tržniki).
http://java.sun.com/j2se/1.5.0/
Novo pri .NET
Sveža različica pa se pripravlja tudi pri paru ogrodje .net / Visual Studio .net. Prvega septembra se je na spletnih straneh razvojnega omrežja MSDN znašla osvežena preizkusna različica Visual Studia 2005, ki nastaja pod imenom Whidbey.
Sveža preizkusna različica razvojnega okolja vsebuje tudi ogled orodja za skupinsko delo Visual Studio 2005 Team System. Žal namestitve preizkusne različice ne bo mogoče nadgraditi v končno izdajo, ko bo ta končana, zato je izključni namen uporabe te različice le preizkušanje in preverjanje prihajajočih zmožnosti, med katerimi največ pozornosti vzbuja generično programiranje.
http://lab.msdn.microsoft.com/vs2005/get/
Tomcat v zavetje Eclipse
Nedavno je bila objavljena sveža različica nadvse priljubljenega programskega strežnika Apache Jakarta Tomcat 5.5. Strežnik je eden najuspešnejših projektov fundacije ASF (Apache Software Foundation) in je vgrajen v številne druge izdelke, ki podpirajo javo (npr. razvojna orodja in programski strežniki J2EE). Tomcat je tudi vsebnik strežniških programčkov, uporabljen v referenčni izvedbi tehnologij JSP (Java Server Pages) in servlet.
Tomcat 5.5 prinaša številne izboljšave, prvič pa uporabnikom ne predpisuje rabe Sunovega okolja JDK za prevajanje dinamičnih spletnih strani, saj uporablja odprtokodna orodja Eclipse Java Development Tools (JDT), prevajalnik za javo iz JDT je celo vključen v binarno distribucijo strežnika.
Sveži strežnik pa potrebuje tudi storitve najbolj svežega izvajalnega okolja, JRE 5, ki pa skupaj z javo 5 še ni dokončno dozorelo (glej zgoraj). Novi Tomcat 5.5 je tako zaenkrat namenjen bolj preizkušanju, resnim aplikacijam pa še vedno zvesto služi Tomcat 5, ki je nedavno prav tako doživel osvežitev, ki odpravlja nekatere hrošče (različica 5.0.28).
http://jakarta.apache.org/tomcat/
Linux prvi pri vgrajenih
Zadnja tržna raziskava podjetja Venture Development je pokazala, da Linux trenutno čvrsto drži prvo mesto po priljubljenosti med operacijskimi sistemi, namenjenimi razvoju za manjše napravice in sisteme za vgradnjo (embedded systems). Trenutni delež Linuxa obsega 15,5 % vseh tovrstnih projektov, na drugem mestu je Wind River VxVorks z dobrimi 10 %, medtem ko Okna CE uporablja 6 %, Okna XP za vgradnjo pa 5 % projektov.
Zanimiv izsledek raziskave je tudi delež neopredeljenih; skoraj 24 % projektov se ne opira na noben bolj znan OS, temveč stavi na lastne sile. Vgrajeni sistemi so zares svoj svet, ki daleč od oči javnosti ponuja enega najbolj vznemirljivih področij za razvijalca programov. Trg za te sisteme je bil za leto 2003 ocenjen na 760 milijonov dolarjev.
http://www.vdc-corp.com/embedded/reports/04/br04-21.html
Razvoj okenskega sistema
James Gosling, ki je poleg jave razvil tudi veliko manj uspešen, a tehnično izpiljen okenski sistem NeWS, je nedavno le objavil svoj traktat iz l. 2002, v katerem se sprašuje, kako bi se razvoja okenskega sistema lotil danes. Okenski sistem je del operacijskega sistema, ki skrbi za hkraten prikaz večjega števila oken različnih programov, izmed katerih se določeni lahko izvajajo celo na drugih računalnikih. Pri sodobnih Oknih je vgrajen v samo jedro, v svetu unixa in združljivih sistemov pa je precej bolj avtonomen, prilagojen omrežju in navsezadnje tudi preprosto zamenljiv.
Goslingovi zaključki so zanimivi. V osnovi bi delo okenskega sistema danes zmanjšal na najmanjšo možno mero in večino dela preložil na silno hitre grafične pospeševalnike v obliki strojne opreme in grafično kodo v namenskih, uporabniških programih.
