Mikroračunalništvo je med ljudmi sprostilo izredno moč. Računalnik, ki je pred tem iz laboratorijev prežal nanje kot nerazumljiva grožnja, je postal vsakdanje, vsestransko orodje. Tudi stroka se je hitro zavedela pomena nove tehnologije za širšo družbo in nastale so pobude za razvoj nekakšnih ljudskih mikroračunalnikov, še posebej takšnih, ki bi bili primerni za množično uporabo v šolah.
Programski jezik COBOL še danes poganja aplikacije v številnih podjetjih sveta. Gre za zanesljive programske izdelke, ki jih odgovorni ne želijo menjati, zato njihovo število ostaja isto. Povsem drugače je na strani razvijalcev, ki jih je iz leta v leto manj. Ker vsi ti številni programi potrebujejo vzdrževalce, se ne čudimo oglasom, ki Cobol programerjem v Nemčiji obljubljajo 150.000 evrov letne plače in več. Neuničljiv programski jezik je namreč zelo star, zato zgodbo o njegovem nastanku začenjamo daleč v preteklosti.
Na domače razvijalce mikroračunalnikov so vplivale tudi rešitve podjetja DEC. Po uspešnem zagonu terminalske proizvodnje so na začetku 80-ih let izvedbe mikroprocesorskih miniračunalnikov DEC MicroPDP-11 izdelovali v podjetju Kopa. Pomagali so jim sodelavci Instituta Jožef Stefan, ki so s 16-bitnim mikroprocesorjem DEC T-11 izdelali tudi svoj mikroračunalnik PMP-11.
Microsoft Office je od svojega nastanka v poznih 80-ih letih prejšnjega stoletja popolnoma spremenil način dela, sodelovanja in komunikacije. Skozi desetletja se je razvijal iz osnovnega programskega paketa v zmogljivo oblačno platformo, ki danes vključuje umetno inteligenco pod skupno blagovno znamko Microsoft Copilot. Razvoj zbirke pisarniških programov ponazarja tehnološke inovacije, strateške poteze in Microsoftovo neomajno predanost izboljševanju produktivnosti.
Po uspehu prvih bolj dostopnih in potrošniško usmerjenih mikroračunalnikov so ob prehodu v 80. nastali novi ceneni hišni mikroračunalniki. Proizvajalci so po zgledu igralnih konzol tu prvič več poudarka namenili grafiki, zvoku in zabavni programski opremi. Takšni hišni računalniki, primerni za zasebno uporabo, so se pri nas v večjem številu pojavili šele leta 1984.
Predstavljajte si, da imate v rokah star album s fotografijami. Listate po straneh, se smehljate ob obujanju spominov, a nato vas zmoti nekaj neljubega – manjkajoče fotografije, zbledele barve ali celo izgubljeni spomini zaradi uničenja albuma. Ravno ta frustracija je bila izhodišče za ekipo pri Googlu, ko so leta 2015 predstavili storitev Google Photos, platformo, ki je obljubljala, da bo shranila vse naše fotografije in videoposnetke varno, organizirano in dostopno od koderkoli.
Koncept samogradnje je v mikroračunalništvu prisoten od samega začetka. S težnjo k ceneni izdelavi in zasebni uporabi je močno vplival na nastanek klasičnih hišnih računalnikov in oblikovanje značilne mikroračunalniške subkulture. S samogradnjo in z ljubiteljskim mikroračunalništvom so se pri nas resno začeli ukvarjati na začetku 80. let.
Osemdeseta so bila precej razgibana dekada. Računalniki so postajali vse bolj dostopni in osembitni mlinčki so počasi prodirali v naše domove. To pa seveda lokalne politike ni pustilo hladne, in je urno zajezila pritok tehnologije. A če mislite, da so »industrijo« hišnih mlinčkov v osemdesetih ščitili le pri nas se pošteno motite.
Do začetka 80. let je postopno dozorela zmogljivejša vrsta poslovnega mikroračunalnika, ki je po pravilu vključevala disketne ali diskovne pogone in operacijski sistem CP/M. Vrhunec med domačimi mikroračunalniki te vrste predstavljata Partner podjetja Iskra Delta in nova osebna različica Dialoga, ki so jo za Gorenje razvili na Fakulteti za elektrotehniko.
V svetu kibernetske varnosti je zgodba o računalniškem virusu Stuxnet, ki so ga prvič odkrili leta 2010, postala prava legenda. S svojo zapletenostjo in z domnevnim političnim ozadjem še vedno prevzema tehnološke navdušence, novinarje in vse ljubitelje skrivnostnih pripovedi. To je zgodba o operaciji ameriško-izraelskih obveščevalnih agencij proti iranskemu jedrskemu programu, ki je ušla izpod nadzora ter opozorila svet, kako hitro lahko tovrstna orodja pristanejo v rokah kriminalcev ali drugih držav.
Mikroračunalništvo se od sredine 70. let naprej neprekinjeno razvija. Proizvajalci zasebni uporabi najprej niso posvečali posebne pozornosti. Priložnost za množično prodajo so videli zlasti v napravah za poslovno uporabo. Pri nas so prve poslovne mikroračunalnike izdelali na začetku 80., v državo pa so takrat uvozili tudi prve tuje naprave te vrste.
Winamp je bil eden tistih tehnoloških prebojev, ki so v 90. letih prejšnjega stoletja spremenili način, kako ljudje poslušajo glasbo. Večplatformski medijski predvajalnik je bil ključen del revolucije MP3, ki je spremenila glasbeno industrijo in omogočila enostavno deljenje ter predvajanje digitalne glasbe. Winamp je postal priljubljen zaradi svoje preprostosti, močnih možnosti prilagajanja in bogatega nabora funkcij, ki so uporabnikom omogočile, da so predvajalnik prilagodile svojemu okusu.
Prvi mikroračunalniki so se pri nas pojavili sredi 70-ih. To so bili zelo preprosti računalniki s strojno in programsko opremo po meri. Uporabni so bili predvsem pri avtomatizaciji procesov v industriji in izvajanju poskusov v laboratorijih, nastopali so kot upravljalni deli različnih merilnih, nadzornih in regulacijskih naprav.
Brezplačna aplikacija za komunikacijo Telegram, znana po centraliziranem in menda izdatno šifriranem omrežju, je postala osrednja novica medijev po svetu, ko so njenega ustanovitelja in direktorja v Franciji aretirali zaradi sodelovanja pri upravljanju platforme, ki je omogočala izvajanje nezakonitih transakcij organiziranim kriminalnim družbam. Na razplet zadeve še čakamo, medtem pa si oglejmo, kako je nastalo omrežje, nad katerim se poleg kriminalcev navdušujejo tudi svetovni voditelji.
Dovršitev polprevodniške tehnologije v mikroelektroniki predstavlja odločilen korak v smeri današnje informacijske ali digitalne dobe. Z napredujočim zmanjševanjem elektronskih sklopov je mikroelektronika omogočila radikalen tehnološki preskok in edinstveno stapljanje področij, kot so informatika, računalništvo in telekomunikacije.
V osrčju sončne Kalifornije, v živahnem mestu San Diego, se je leta 1985 začela pisati zgodba o inovacijah, ki so za vedno spremenile svet komunikacij. Skupina sedmih vizionarjev, med njimi izjemen inženir in podjetnik Irwin Jacobs, je združila svoje znanje in strast do tehnologije ter ustanovila podjetje Qualcomm.
V računalništvu so v 80. letih pomembno vlogo odigrali tudi najzmogljivejši superračunalniki tako na področju naprednih znanstvenih in tehničnih raziskav kot pri razvoju obširnih računalniških omrežij in svetovnega spleta. Prve manjše superračunalnike podjetja Convex so na začetku 90. let namestili na obeh domačih univerzah.
Konec 80. let prejšnjega stoletja so štirje inženirji podjetja Acer, T. H. Tung, Ted Hsu, Wayne Hsieh in M. T. Liao, v kavarni razglabljali o ustanovitvi lastnega podjetja za proizvodnjo strojne opreme. Postopoma se je ta zamisel spremenila v resničnost in 2. aprila 1989 je bila ustanovljena družba Asus, katere ime izhaja iz besede Pegasus, imena krilatega konja iz grške mitologije, ki simbolizira ustvarjalnost, moč in čistost. To so vrednote, ki jih podjetje goji že od samega začetka in tudi danes.
V 80. letih je hitro napredujoča mikroprocesorska tehnologija v obliki inovacij, kot so osebni računalniki in delovne postaje, močno pretresla trg klasičnih velikih in mini računalnikov. Uveljavljena podjetja so se poskušala prilagoditi z novimi proizvodi in mikroprocesorskimi izvedbami obstoječih, vendar tehnološkega prehoda do 90. let niso vsi uspešno prestali.
Alexis Ohanian, soustanovitelj Reddita, je v svoji karieri dosegel izjemne uspehe, ki so ga uvrstili med najvplivnejše tehnološke podjetnike na svetu. Njegova zgodba je osupljiva mešanica inovacij, vztrajnosti in nesebičnosti, kar je ustvarilo platformo, ki je postala sinonim za skupnostne razprave in deljenje vsebin na spletu.
V drugi polovici 80. let sta se domače univerzitetno računalništvo in akademsko računalniško omrežje še naprej krepila. Računalniški center Univerze v Mariboru je bil v tem času en izmed najvidnejših in najhitreje rastočih centrov v državi. Tamkajšnja namestitev računalnika DEC VAX 8800 predstavlja pomembno prelomnico in sovpada z začetkom obratovanja javnega omrežja za paketni prenos podatkov v Sloveniji.
Na trgu igralnih konzol so trije veliki igralci: Sony, Microsoft in Nintendo. Medtem ko se prva nenehno dajeta, kdo bo svetu ponudil močnejšo napravo, Japonci raje razmišljajo o novih načinih zabave ter rabe. Z nekaj zares izvirnimi prijemi in igrami, ki jih ni nikjer drugje, še vedno držijo korak z močnejšima tekmecema. Razlog za to trdoživost tiči v njihovih koreninah.
Kljub zakonski zaščiti, ki jo je v 80. letih uživala domača računalniška proizvodnja s svojimi mini in supermini računalniki, je IBM uspešno ohranjal večinski delež tudi na slovenskem tržišču. Z novo generacijo računalnikov IBM/370 so se v tem času opremile številne pomembne domače organizacije. Uporabniki so namestili nekaj izredno pomembnih srednje velikih računalnikov IBM 3031, nato pa so pograbili predvsem ugodne nove računalnike IBM 4341.
Strava, ki je ime dobila po švedski besedi za prizadevanje, je platforma, ki pomaga športnikom beležiti njihove vadbe, najti nove poti za tek in vadbene programe, se povezati in tekmovati z drugimi športniki ter objavljati svoje treninge z naslovi, napisi in s fotografijami.
Računalniki DEC VAX so v 80. postali najpogosteje uporabljani računalniki s časovnim dodeljevanjem pri nas. Z zmogljivim operacijskim sistemom VAX/VMS in inovativnimi strojnimi rešitvami so postavili nov standard kakovosti v razredu dostopnih srednje velikih računalnikov, ki mu je uspešno konkuriral le IBM z drugi generacijo računalnikov IBM/370. Pri nas so se uveljavili predvsem njihovi domači bratje Delta 4780 in Delta 4850.
V zgodnjih 70-ih letih prejšnjega stoletja sta se v kleti skromne hiše v švicarskem mestu Romanel-sur-Morges kalila mlada talenta, Daniel Borel in Pierluigi Zappacosta. V tistih časih so se računalniki šele začeli prebijati v svet, a v očeh teh dveh študentov sta že tlela ogenj inovativnosti in vizija prihodnosti. Njuna strast do tehnologije ju je združila in vodila do ustanovitve podjetja Logitech, ki sta ga skupaj s prijateljem z univerze povzdignila v eno največjih imen na področju računalniške opreme.
Pri nas so se večuporabniški sistemi s časovnim dodeljevanjem uveljavili šele v 80., predvsem s prihodom supermini računalnikov DEC VAX-11. Svojevrsten mejnik pa v tem pogledu predstavlja že nov univerzitetni računalniški center z osrednjim računalnikom DEC System 10. Njegova namestitev napoveduje vstop v obdobje interaktivnega računalništva in sodobnih računalniških omrežij.
Hans Reiser je prvi človek, ki je na znameniti dopisni seznam razvijalcev Linuxovega jedra (LKML – Linux Kernel Mailing List) poslal lastnoročno, s kulijem napisano pismo. Več kot 6.500 dolg traktat obsega 36 gosto popisanih strani, ki jih je Reiser poslal Fredricku Brennanu konec lanskega novembra, ta pa jih je vestno pretipkal in z dovoljenjem javno objavil. Reiser druge možnosti ni imel, ker nima dostopa do moderne tehnologije. Od leta 2008 je v zaporu zaradi umora svoje žene.
Ene izmed prvih in najbolj razširjenih zgodnjih omrežnih storitev so bile poleg oddaljenih obdelav podatkov tudi tako imenovane banke podatkov. Organizirane so bile na način, ki je uporabnikom prek oddaljenih povezav omogočal paketne poizvedbe ali interaktivni dostop do velikih podatkovnih zbirk na osrednjih računalnikih.
Začetek decembra 2023 je zaznamoval napovednik za eno najtežje pričakovanih iger v zgodovini. Kratek videoposnetek za igro Grand Theft Auto 6 si je v enem dnevu ogledalo rekordnih 90 milijonov gledalcev in čakanje se je začelo. Razvijalci Rockstar pravijo, da igra pred letom 2025 ne bo nared, kar ne čudi, saj so fantje (in dekleta) znani po svojem pikolovstvu, ki sega v 80. leta prejšnjega stoletja.
Arhiv
Po kategorijah
