Sredi 60. let (prejšnjega tisočletja) se je tudi v našem gospodarstvu postopno začel prehod od strojne obdelave podatkov s klasičnimi računskimi stroji na elektronsko obdelavo z računalniki. Sprva je ta potekal zelo počasi in s pestro izbiro manjših poslovnih računalnikov različnih proizvajalcev.
Največja spletna knjižnica videoposnetkov na svetu nas navdušuje že dolgih 18 let. Youtube je ustvaril besedo viralnost, spremenil navade uporabnikov interneta ter spočel novo vrsto zvezdništva. Vse se je začelo s tremi prijatelji, ki so sanjali o boljši spletni strani za iskanje zmenkov.
V 50. letih se je v elektroniki zgodila resnično daljnosežna revolucija. Po izumu tranzistorja in njegovi postopni dovršitvi so nastali pogoji za nepričakovan tehnološki preskok na področju elektronskih naprav. Na podlagi izrazitih prednosti, od miniaturizacije in velikega napredka v zanesljivosti pa do zmanjšane porabe električne energije in zelo poceni izdelave, so tranzistorji hitro začeli nadomeščati vakuumske elektronke na vseh področjih elektronike, tudi v računalništvu.
Podjetje Atari, ustanovljeno leta 1972, velja za pionirja industrije videoiger. Z ikoničnimi izdelki, kot sta Pong in Atari 2600, so igralni avtomati in domače konzole postali del vsakdanjega življenja številnih ljudi po vsem svetu. V tem članku bomo raziskali zgodovino nastanka podjetja Atari, pionirje, ki so stali za njim, in ključne dejavnike, ki so prispevali k njihovemu uspehu.
Računalništvo je v drugi polovici petdesetih v Evropi, še posebej pa v Sloveniji, močno zaostajalo. Medtem ko so se pri nas do leta 1966 skoraj izključno uporabljali računski stroji, v veliki večini znamke IBM, so jih drugje, predvsem pa v Združenih državah, elektronski računalniki prve generacije nadomeščali že v petdesetih letih. Kmalu za njimi so se konec petdesetih uveljavili že tranzistorski računalniki druge generacije.
Royal Philips (Koninklijke Philips N.V.) je nizozemsko tehnološko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo elektronike, računalniških naprav in svetil. Eno najstarejših tehnoloških podjetij na svetu, ki zaposluje slabih 80.000 ljudi v več kot sto državah po vsem svetu, je bilo spočeto na Nizozemskem leta 1891 kot vizija dveh bratov z veliko željo po inovacijah.
Bralci ples črk od nekdaj najraje spremljamo na papirju omamnega vonja. To velja še danes, zato je tedenski obisk knjigarne ali knjižnice še vedno na urniku slehernega ljubitelja branja. A vendar vedno več beremo tudi na e-papirju. E-braniki na e-papirju z e-črnilom zlahka prikažejo na stotine knjig, ne da bi ob tem umrlo eno samo drevo. Izum nam omogoča, da imamo knjižnico vedno ob sebi.
Postscript je opisni jezik, ki ga je razvilo podjetje Adobe in se uporablja za nadzor delovanja tiskalnikov. Z njim določimo lego posameznih elementov na strani, ki je ustvarjena za tisk. Njegovo pomembnost, ki je danes samoumevna, spoznamo, če skočimo v preteklost in si ogledamo, kako se je tiskalo nekoč.
Pandemija novega koronavirusa je kriva za marsikaj, med drugim je spočela tudi doslej najhujšo in najdaljšo tehnološko krizo. Kriza polprevodnikov vsakodnevno vpliva na proizvodnjo številnih tehnoloških izdelkov, od kontrolnih naprav, pametnih telefonov in računalnikov do avtomobilov in drugih vozil. Najhujše preglavice povzroča pomanjkanje nekaterih najpreprostejših delov, ki jih večinoma zagotavlja tajvanski proizvajalec TSMC.
Močan tok vode ali druge tekočine se z angleško besedo imenuje »Torrent«, a je v zadnjih 20 letih dobila popolnoma drug pomen. Tako splošno znanega, da v slovenščini svoje besede za priljubljene tokovne povezave sploh nimamo. Vse se je začelo leta 2001, ko je na veleumno zamisel o delitvi datotek prišel oče protokola Bittorrent, Bram Cohen.
Netflix je z 220 milijoni naročnikov najbolj priljubljena pretočna storitev na planetu, ki ponuja televizijsko in filmsko zabavo. Do uspeha, kot ga podjetje beleži danes, ga je pripeljalo nemalo kritičnih odločitev para vizionarjev, ki sta imela rada filme, a premalo časa, da bi si jih ogledala v časovnem roku, znotraj katerega jima ne bi bilo treba plačati zamudnine ob vračilu videokasete.
Procesor Itanium je živel zavidljivih 20 let, a uspeha videl bore malo. Z ljubkovalnim imenom Itanic, analogijo na nesrečno ladjo Titanik, je postal sopomenka za tragedijo. Njegova zamisel o svetu 64-bitnega računalništva je postala resničnost brez njega. Kaj se je zgodilo? Kaj je šlo narobe? Precej, a zadnji žebelj v krsto mu je zabila ledena gora v podobi 64-bitnega procesorja x86 podjetja AMD.
Pred 30 leti so si pri podjetju IBM zamislili telefon z zaslonom, občutljivim na dotik, ki bi lahko prejemal in pošiljal elektronsko pošto, imel vgrajen koledar, seznam stikov in opravil. Zamisel so udejanjili leta 1994 in svetu predstavili Simon Personal Communicator (SPC). Telefon ni bil okreten in privlačen, a zaradi naštetih zmožnosti, ki so bile dovolj drugačne in napredne, velja za prvi pametni telefon na svetu.
Skoraj za vsakim računalniškim podjetjem, ki je zaslužno za tehnološki napredek, kot ga uživamo danes, stoji čudežni deček ali kar skupina mladostnikov, ki so z vizijo prepričali svet. Nič drugače ni s človekom, katerega ime nosi podjetje, ki je prodalo največ računalnikov PC. V nasprotju z drugimi čudežnimi vrstniki je Michael Dell od staršev podedoval tudi izrazito podjetniško žilico.
V času, ko je na naslov enega največjih družabnih omrežij na svetu prispela nespodobna ponudba najbogatejšega Zemljana, se odpravimo v preteklost in poglejmo, kako je nastala spletna storitev, brez katere bi naši politiki ustrelili marsikaterega kozla manj. Govorimo seveda o Twitterju in zgodbi, ki spominja na zaplete ter izdajstva klasičnih angleških dram.
Preglednice so danes nepogrešljivi pisarniški pripomoček, ki ga večina uporabnikov enači z Microsoftovim programom Excel. Čeprav je med programi za delo s preglednicami ta zagotovo najvidnejši in najstarejši, se zgodba o preglednicah ne začne z njim.
Decembra 1982 sta z delodajalcem nezadovoljna matematična genija John Warnock in Charles Geschke ustanovila lastno podjetje in ga poimenovala po potoku za Warnockovo hišo. Vzrok razhoda s podjetjem Xerox Parc je bil preprost, John in Charles sta razvila posebno tehnologijo tiskanja, nad katero vodstvo ni bilo navdušeno. Tehnologija, ki je še danes med grafičnimi standardi tiskanja, se imenuje Postscript, potok za hišo enega od ustanoviteljev pa Adobe.
Šifrirana storitev neposrednega sporočanja Signal ima danes več kot 40 milijonov uporabnikov. Podjetje, ki skrbi zanjo, ne živi od reklam ali prodaje, temveč od prispevkov zvestih privržencev, ki se, tako kot ustanovitelj in do letošnjega leta direktor Moxie Marlinspike, trudijo internetu vrniti normalnost.
Mikroprocesor je digitalno integrirano vezje v polprevodniški tehnologiji, ki vsebuje aritmetično-logično enoto in nekaj nujnega pomnilnika. Z nekaterimi dodatnimi vhodnimi in izhodnimi vmesniki lahko upravlja delovanje različnih naprav. Mikroprocesorje najdemo že v zelo preprostih napravah, v vlogi centralne procesne enote računalnika pa je nezamenljiv že od leta 1971.
Najuspešnejši predvajalnik digitalne glasbe v zapisu MP3 v zgodovini ni bil prvi svoje vrste. Kot mnogokrat doslej je podjetje z vizijo na osnovi obstoječega izdelka splavilo superiorno različico, ki se ji ni bilo mogoče upreti. Kot mnogokrat doslej je izdelek nosil logotip ugriznjenega jabolka. Zgodilo se je pred 20 leti.
PHP je priljubljen programski jezik, ki na strani strežnika kljub številnim in glasnim kritikom poganja dinamične spletne vsebine že več kot 26 let. Kot drugi mnogi uspešni izumi je nastal kot stranski izdelek pri reševanju specifičnega problema. Srečnež, ki se je spotaknil obenj, sliši na ime Rasmus Lerdorf.
V 81. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrl angleški tehnološki vizionar Clive Sinclair. Med izdelki, ki nam jih je zapustil, je tudi nepogrešljiva »radirka« ZX Spectrum, računalnik z gumijastimi tipkami, ki smo ga tudi na sončni strani Alp pred davnimi leti mnogi vzeli za svojega in z njim preživeli cele dneve in noči oziroma dokler nas niso starši spodili izpred televizorja.
V prejšnjem tisočletju, ko igre še niso bile največja zabavna industrija na svetu, se je singapurskemu odvetniku rodila želja, da bi naredil pravo računalniško miško, ki bi bila prvenstveno namenjena igričarjem. Zadovoljen bi bil z enim samim izdelkom, ki bi ga želeli vsi. Ko je ustanovil svoje podjetje, se mu niti sanjalo ni, da bo leta 2020 imel 1,2 milijarde ameriških dolarjev prihodkov.
Leta 1971 se je v Južni Afriki rodil deček, ki mu je bilo usojeno, da postane najbogatejši človek na svetu. V šoli so ga ustrahovali, zato se je zatekal v domišljijski svet. Najbolj ga je privlačilo vesolje, saj je želel doseči zvezde. Danes jih je, a še vedno vztraja na svoji poti. Od zvezde do zvezde, dlje in dlje.
V 30-letni zgodovini je Monitor redno pisal o trendih, programski in seveda strojni opremi. Prav zanimivo se je ozreti nazaj in ugotoviti, katera strojna oprema nas je v tem času zanimala, kako zelo smo se ji posvetili in zakaj se ji ne več. Očitno je, da so nekateri tipi naprav v tem času dobesedno izumrli, drugi pa so postali samoumevni, z razlikami, ki jih med posameznimi primerki ne bi zaznalo niti povečevalno steklo.
Modemi, kot smo jih uporabljali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, so pomenili revolucijo – vsaj za nekaj navdušencev so že pomenili začetek dela od doma, ki ga danes poznamo vsi. Iz udobja domačega naslanjača smo nekomu lahko poslali dokument (denimo članek), iz tega istega naslanjača smo se lahko izobraževali (konference BBS, Compuserve, AOL, strežniki FTP, Gopher in kasneje WWW).
Monitorji, naprave, ki jih računalniki uporabljajo za prikaz izhodnih podatkov, kot uči teorija na računalniški fakulteti, danes ne sodijo med naprave, ki bi nas pretirano navduševale. Nekoč je bilo drugače. Že februarja 1992 smo v Monitorju imeli prvi primerjalni test monitorjev, namenjenih namiznemu založništvu – DTP.
Verjetno smo že vsi videli legendarno črno-belo fotografijo, ko na letalo z viličarjem dostavljajo podatkovni disk IBM zmogljivosti – 5 megabajtov. Leta 1956. No, Monitor vendarle ni tako zelo star, da bi na takratne diske shranili le eno ubogo fotografijo, kot jo danes posname mobilni telefon, vendar pa so bili diski vseeno strojna oprema, ki smo jo redno testiral in primerjali.
Ko smo pri Monitorju mobilne telefone vzeli dovolj zares, da smo jih postavili ob bok naši osnovni dejavnosti, pokrivanju računalniške tehnologije, so bili to že časi Mobireglje. Leta 1999 smo začeli izdajati prilogo Tele Monitor in se razpisali o Ericssonu SH888. »Najmodernejši in najnovejši mobilni telefon GSM,« smo zapisali. Navdušeni smo bili, da deluje v omrežjih 900 in 1.800 MHz (zadnjih pri nas takrat še ni bilo), da ima velik grafični zaslon (!) in da je v programski opremi vgrajen tudi, pomislite, kalkulator!
Po velikosti jih lahko primerjamo s telefonskim imenikom Republike Slovenije, smo zapisali leta 1993. Prenosniki so takrat pomenili revolucijo. Še pet let pred tem, smo zapisali, bi si pod izrazom prenosni računalnik predstavljali kalkulator Casio in ne osebnega računalnika.
Arhiv
Po kategorijah
