Na začetku 70. so se tudi pri nas začeli pojavljati računalniki tretje generacije, utemeljeni na novi revolucionarni tehnologiji monolitnih integriranih vezij ali čipov. Leta 1972 je k nam presenetljivo zgodaj prišla nova serija velikih računalnikov IBM/370, ki so že uporabljali integrirana vezja tako v logičnih kot v pomnilniških sklopih. Povečanje zmogljivosti in zanesljivosti pri računalnikih IBM/370 je bilo izrazito na vseh področjih.
Zgodovina računalništva nas uči, da se najbolj prelomne spremembe rodijo iz tekem za prevlado na trgu. Da je zdrava konkurenca gonilo razvoja, dokazuje tudi revolucionarna tekma, ki se je odvijala v zgodnjih letih računalništva, ko so se podjetja borila za prevzem standarda za omrežno povezavo, danes znano kot ethernet.
Razvoj računalništva je do začetka 70. let prekosil celo najbolj optimistične napovedi. Elektronski računalniki niso bili več le prestižni pripomočki za izbrane, temveč so vse bolj postajali osnovni pogoj za sodobno delovanje in uspešnost tako posameznih organizacij kot celotne družbe.
Po koncu druge svetovne vojne je Tajvan doživel pomembne politične, gospodarske in socialne spremembe. Do leta 1945 je bil skoraj 40 let pod japonsko kolonialno oblastjo. In medtem ko je Japonska vpeljala številne modernizacijske projekte in posodobila infrastrukturo na otoku, je bil za tajvansko prihodnost prava prelomnica šele konec vojne.
V obdobju burnega računalniškega razvoja v obdobju med 1968 in 1972, ki večinoma sloni na računalnikih IBM/360, je vredno omeniti še nekaj drugih manjših sistemov. Že s tranzistorsko tehnologijo druge generacije so nastali pogoji za razvoj številnih manjših in dostopnejših računalnikov, ki so se lažje umeščali v klasično pisarniško okolje.
The Pirate Bay (TPB) je ena najbolj prepoznavnih spletnih strani za deljenje datotek v zgodovini interneta. Njena zgodba je polna preobratov, nasprotij in spopadov. A to ni samo zgodba o spletni strani, je zgodba o uporu, svobodi informacij in kolektivnem duhu interneta. Začne se leta 2003 v hladnem in zasneženem kotičku Švedske.
Računalništvo se je pri nas zares razmahnilo šele leta 1968, ko so k nam prišli prvi računalniki IBM/360. Družina IBM/360 je vnesla izrazite izboljšave in novosti v primerjavi z običajnimi računalniki druge generacije, ne le tehnoloških, temveč tudi funkcionalno-oblikovne. Ponujala je serijo strojno in programsko združljivih računalnikov različnih zmogljivosti, kar je podjetjem omogočalo bolj racionalno izbiro glede na njihove potrebe in lažji prehod od manj zmogljivih k bolj zmogljivim.
Activision Blizzard je velikan v svetu videoiger. Zanj je Microsoft pripravljen plačati vrtoglavih 69 milijard ameriških dolarjev, a se mu posel izmika. Prevzem igričarske legende vzbuja skrb zaradi monopola na trgu. Da bi si odgovorili, zakaj je podjetje Activision Blizzard tako pomembno, se bomo vrnili na začetek.
Podjetje Sony je danes eno največjih imen v svetu potrošniške elektronike, ki ga pozna slehernik, željan digitalne zabave. Malokdo pa ve, da se je njegova zgodba začela s prijateljstvom iz druge svetovne vojne. To je leta 1946 rodilo prvi izdelek podjetja, ki ga ni kupil skoraj nihče. Odločnost prijateljev se je po neuspehu zgolj utrdila in postala zaslužna za prihodnost elektronske zabave, kot jo poznamo danes.
V Iskri se je po fiasku z licenčno proizvodnjo računalnikov Zuse Z-23 in neuspešni nabavi elektronskega računskega stroja UNIVAC 1004 za lastne potrebe leta 1966 začelo znova premikati. Sklenili so kooperacijsko in zastopniško pogodbo s podjetjem CDC (Control Data Corporation). V Iskrini tovarni instrumentov v Horjulu so začeli izdelavo nekaterih sestavnih delov za svoje računalnike, prevzeli pa so tudi zastopništvo CDC za področje celotne Jugoslavije. Dogovarjali so se za licenčno proizvodnjo enega izmed svojih manjših računalnikov, vendar projekt takrat ni bil realiziran.
Največja spletna knjižnica videoposnetkov na svetu nas navdušuje že dolgih 18 let. Youtube je ustvaril besedo viralnost, spremenil navade uporabnikov interneta ter spočel novo vrsto zvezdništva. Vse se je začelo s tremi prijatelji, ki so sanjali o boljši spletni strani za iskanje zmenkov.
Sredi 60. let (prejšnjega tisočletja) se je tudi v našem gospodarstvu postopno začel prehod od strojne obdelave podatkov s klasičnimi računskimi stroji na elektronsko obdelavo z računalniki. Sprva je ta potekal zelo počasi in s pestro izbiro manjših poslovnih računalnikov različnih proizvajalcev.
V 50. letih se je v elektroniki zgodila resnično daljnosežna revolucija. Po izumu tranzistorja in njegovi postopni dovršitvi so nastali pogoji za nepričakovan tehnološki preskok na področju elektronskih naprav. Na podlagi izrazitih prednosti, od miniaturizacije in velikega napredka v zanesljivosti pa do zmanjšane porabe električne energije in zelo poceni izdelave, so tranzistorji hitro začeli nadomeščati vakuumske elektronke na vseh področjih elektronike, tudi v računalništvu.
Podjetje Atari, ustanovljeno leta 1972, velja za pionirja industrije videoiger. Z ikoničnimi izdelki, kot sta Pong in Atari 2600, so igralni avtomati in domače konzole postali del vsakdanjega življenja številnih ljudi po vsem svetu. V tem članku bomo raziskali zgodovino nastanka podjetja Atari, pionirje, ki so stali za njim, in ključne dejavnike, ki so prispevali k njihovemu uspehu.
Računalništvo je v drugi polovici petdesetih v Evropi, še posebej pa v Sloveniji, močno zaostajalo. Medtem ko so se pri nas do leta 1966 skoraj izključno uporabljali računski stroji, v veliki večini znamke IBM, so jih drugje, predvsem pa v Združenih državah, elektronski računalniki prve generacije nadomeščali že v petdesetih letih. Kmalu za njimi so se konec petdesetih uveljavili že tranzistorski računalniki druge generacije.
Royal Philips (Koninklijke Philips N.V.) je nizozemsko tehnološko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo elektronike, računalniških naprav in svetil. Eno najstarejših tehnoloških podjetij na svetu, ki zaposluje slabih 80.000 ljudi v več kot sto državah po vsem svetu, je bilo spočeto na Nizozemskem leta 1891 kot vizija dveh bratov z veliko željo po inovacijah.
Bralci ples črk od nekdaj najraje spremljamo na papirju omamnega vonja. To velja še danes, zato je tedenski obisk knjigarne ali knjižnice še vedno na urniku slehernega ljubitelja branja. A vendar vedno več beremo tudi na e-papirju. E-braniki na e-papirju z e-črnilom zlahka prikažejo na stotine knjig, ne da bi ob tem umrlo eno samo drevo. Izum nam omogoča, da imamo knjižnico vedno ob sebi.
Postscript je opisni jezik, ki ga je razvilo podjetje Adobe in se uporablja za nadzor delovanja tiskalnikov. Z njim določimo lego posameznih elementov na strani, ki je ustvarjena za tisk. Njegovo pomembnost, ki je danes samoumevna, spoznamo, če skočimo v preteklost in si ogledamo, kako se je tiskalo nekoč.
Pandemija novega koronavirusa je kriva za marsikaj, med drugim je spočela tudi doslej najhujšo in najdaljšo tehnološko krizo. Kriza polprevodnikov vsakodnevno vpliva na proizvodnjo številnih tehnoloških izdelkov, od kontrolnih naprav, pametnih telefonov in računalnikov do avtomobilov in drugih vozil. Najhujše preglavice povzroča pomanjkanje nekaterih najpreprostejših delov, ki jih večinoma zagotavlja tajvanski proizvajalec TSMC.
Močan tok vode ali druge tekočine se z angleško besedo imenuje »Torrent«, a je v zadnjih 20 letih dobila popolnoma drug pomen. Tako splošno znanega, da v slovenščini svoje besede za priljubljene tokovne povezave sploh nimamo. Vse se je začelo leta 2001, ko je na veleumno zamisel o delitvi datotek prišel oče protokola Bittorrent, Bram Cohen.
Netflix je z 220 milijoni naročnikov najbolj priljubljena pretočna storitev na planetu, ki ponuja televizijsko in filmsko zabavo. Do uspeha, kot ga podjetje beleži danes, ga je pripeljalo nemalo kritičnih odločitev para vizionarjev, ki sta imela rada filme, a premalo časa, da bi si jih ogledala v časovnem roku, znotraj katerega jima ne bi bilo treba plačati zamudnine ob vračilu videokasete.
Procesor Itanium je živel zavidljivih 20 let, a uspeha videl bore malo. Z ljubkovalnim imenom Itanic, analogijo na nesrečno ladjo Titanik, je postal sopomenka za tragedijo. Njegova zamisel o svetu 64-bitnega računalništva je postala resničnost brez njega. Kaj se je zgodilo? Kaj je šlo narobe? Precej, a zadnji žebelj v krsto mu je zabila ledena gora v podobi 64-bitnega procesorja x86 podjetja AMD.
Pred 30 leti so si pri podjetju IBM zamislili telefon z zaslonom, občutljivim na dotik, ki bi lahko prejemal in pošiljal elektronsko pošto, imel vgrajen koledar, seznam stikov in opravil. Zamisel so udejanjili leta 1994 in svetu predstavili Simon Personal Communicator (SPC). Telefon ni bil okreten in privlačen, a zaradi naštetih zmožnosti, ki so bile dovolj drugačne in napredne, velja za prvi pametni telefon na svetu.
Skoraj za vsakim računalniškim podjetjem, ki je zaslužno za tehnološki napredek, kot ga uživamo danes, stoji čudežni deček ali kar skupina mladostnikov, ki so z vizijo prepričali svet. Nič drugače ni s človekom, katerega ime nosi podjetje, ki je prodalo največ računalnikov PC. V nasprotju z drugimi čudežnimi vrstniki je Michael Dell od staršev podedoval tudi izrazito podjetniško žilico.
V času, ko je na naslov enega največjih družabnih omrežij na svetu prispela nespodobna ponudba najbogatejšega Zemljana, se odpravimo v preteklost in poglejmo, kako je nastala spletna storitev, brez katere bi naši politiki ustrelili marsikaterega kozla manj. Govorimo seveda o Twitterju in zgodbi, ki spominja na zaplete ter izdajstva klasičnih angleških dram.
Preglednice so danes nepogrešljivi pisarniški pripomoček, ki ga večina uporabnikov enači z Microsoftovim programom Excel. Čeprav je med programi za delo s preglednicami ta zagotovo najvidnejši in najstarejši, se zgodba o preglednicah ne začne z njim.
Decembra 1982 sta z delodajalcem nezadovoljna matematična genija John Warnock in Charles Geschke ustanovila lastno podjetje in ga poimenovala po potoku za Warnockovo hišo. Vzrok razhoda s podjetjem Xerox Parc je bil preprost, John in Charles sta razvila posebno tehnologijo tiskanja, nad katero vodstvo ni bilo navdušeno. Tehnologija, ki je še danes med grafičnimi standardi tiskanja, se imenuje Postscript, potok za hišo enega od ustanoviteljev pa Adobe.
Šifrirana storitev neposrednega sporočanja Signal ima danes več kot 40 milijonov uporabnikov. Podjetje, ki skrbi zanjo, ne živi od reklam ali prodaje, temveč od prispevkov zvestih privržencev, ki se, tako kot ustanovitelj in do letošnjega leta direktor Moxie Marlinspike, trudijo internetu vrniti normalnost.
Mikroprocesor je digitalno integrirano vezje v polprevodniški tehnologiji, ki vsebuje aritmetično-logično enoto in nekaj nujnega pomnilnika. Z nekaterimi dodatnimi vhodnimi in izhodnimi vmesniki lahko upravlja delovanje različnih naprav. Mikroprocesorje najdemo že v zelo preprostih napravah, v vlogi centralne procesne enote računalnika pa je nezamenljiv že od leta 1971.
Najuspešnejši predvajalnik digitalne glasbe v zapisu MP3 v zgodovini ni bil prvi svoje vrste. Kot mnogokrat doslej je podjetje z vizijo na osnovi obstoječega izdelka splavilo superiorno različico, ki se ji ni bilo mogoče upreti. Kot mnogokrat doslej je izdelek nosil logotip ugriznjenega jabolka. Zgodilo se je pred 20 leti.
Arhiv
Po kategorijah
