Pot do tehnološke odličnosti
Po koncu druge svetovne vojne je Tajvan doživel pomembne politične, gospodarske in socialne spremembe. Do leta 1945 je bil skoraj 40 let pod japonsko kolonialno oblastjo. In medtem ko je Japonska vpeljala številne modernizacijske projekte in posodobila infrastrukturo na otoku, je bil za tajvansko prihodnost prava prelomnica šele konec vojne.
Obisk Nancy Pelosi na Tajvanu je zaostril razmere na Daljnem vzhodu ter ozavestil tehnološke velikane o njihovi odvisnosti od te otoške države.
Po lanskoletnem obisku članice predstavniškega doma ZDA Nancy Pelosi na Tajvanu so tajvanski dobavitelji ameriških tehnoloških velikanov, vključno z Applom, Googlom, Meto in Amazonom, prejeli številne zahteve od svojih strank. Med drugimi tudi vprašanje, ali bi lahko proizvajali zunaj Tajvana, da bi zagotovili dobavo v primeru vojne s Pekingom.
Ta obisk je sprožil več kot le diplomatski spor med Washingtonom in Pekingom. V odgovor na njen obisk je Kitajska izvedla veliko vojaško vajo okoli Tajvana. To je povzročilo krizo v tehnološki industriji, ki bi nekoč lahko ogrozila globalno dobavno verigo elektronike. Tajvan je najbolj znan po proizvodnji vrhunskih polprevodnikov, vendar njegova podjetja proizvajajo tudi druge ključne komponente, od tiskanih vezij do naprednih kamer, in imajo velike montažne operacije na Kitajskem. Če bi kdo napadel Tajvan ali če bi prišlo do resne motnje, bi bila svetovna industrija tehnologije in elektronike v velikih težavah. To je ustvarilo trikotnik kritične medsebojne odvisnosti med Tajvanom, Kitajsko in ZDA, ki se je poglobil kljub naraščajočim napetostim. Da, Tajvan je zelo pomemben.
Ustanovitev tehnološkega parka Hsinchu Science Park je bila ključna poteza tajvanske vlade na poti do tehnološke odličnosti države.
Po drugi svetovni vojni je Tajvan, ob pomoči ZDA v obliki gospodarskih vlaganj in vojaške podpore, začel graditi svojo infrastrukturo in izobraževalni sistem. Ameriška pomoč je postavila temelje, na katerih je Tajvan lahko začel svojo pot proti tehnološki renesansi. Ključnega pomena za tehnološki razvoj države je bilo izobraževanje. Tajvan je z velikim zagonom in vlaganjem v naravoslovje in inženiring hitro razvil usposobljeno delovno silo. Ta poudarek na znanju in veščinah je ustvaril generacijo mladih strokovnjakov, pripravljenih prevzeti izzive moderne tehnologije. Tajvanska vlada ni le opazovala, ampak je aktivno spodbujala tehnološki napredek, zlasti v obdobju od 1980 do 1990. Ustanovitev tehnoloških parkov, kot je Hsinchu Science Park, je bila ključna poteza, ki je privabila številna visokotehnološka podjetja na eno mesto, kjer so lahko delila znanje, vire in inovacije.
Zgodovina srca tajvanske tehnološke revolucije se začne v zgodnjih 80-ih letih prejšnjega stoletja, ko je tajvanska vlada prepoznala potrebo po spodbujanju visokotehnološke industrije kot sredstva za pospešitev gospodarske rasti in povečanje konkurenčnosti na svetovnem trgu. Pobuda za ustanovitev parka Hsinchu Science Park je prišla od vlade, ki je želela posnemati uspeh podobnih znanstvenih parkov, kot sta Silicon Valley v ZDA in Tsukuba Science City na Japonskem. Da bi zagotovila uspeh projekta, je vlada zagotovila zajetna sredstva za izgradnjo infrastrukture in privabljanje talentov. Izbrana je bila lokacija Hsinču, ki je že imela dve vodilni tehnološki univerzi, National Tsing Hua University in National Chiao Tung University, kar je omogočalo tesno sodelovanje med industrijo in akademskim svetom. Vodilna oseba pri ustanovitvi parka je bil dr. Kuo Nan Hong, ki je bil takratni minister za znanost in tehnologijo. S svojo vizijo in odločnostjo mu je uspelo privabiti številna domača in mednarodna podjetja, da so postavila svoje raziskovalne centre in proizvodne obrate znotraj parka. Med drugim je prepričal Morrisa Changa, da se je pri 52 letih vrnil iz ZDA in ustanovil podjetje TSMC.
Podjetje TSMC ali s polnim imenom »Taiwan Semiconductor Manufacturing Company« je največji samostojni proizvajalec polprevodnikov na svetu.
Chang se je vrnil v domovino z namenom preobrazbe industrije polprevodnikov. Namesto obetavnega prizora ga je presenetilo neugodno stanje. Raziskovalne ekipe so bile oslabljene, strokovnjakov malo, edino svetlo točko so predstavljale proizvodne kapacitete. Vse to ga ni odvrnilo od prvotnega namena. Iz preteklih izkušenj je vedel, da so ravno proizvodne sposobnosti ključnega pomena za uspeh. Spomnil se je številnih trenutkov v svoji karieri, ko so nadarjeni inovatorji poskušali zagnati svoja podjetja, a so se spotaknili ob proizvodnjo in stroške, povezane z njo. Tako je dobil briljantno zamisel in leta 1987 ustanovil TSMC, ki je ponudil storitve proizvodnje čipov neodvisnim raziskovalcem. Njegova revolucionarna taktika je spodbudila industrijski napredek. Prej so oblikovalci mikročipov svoje inovacije v svojih obratih skrbno čuvali pred neželenimi pogledi, toda z odprto vizijo TSMC so lahko svoje znanje delili in ga izboljšali. Changova osvežena strategija je spodbudila inovacije in sodelovanje med strokovnjaki. Po zagonu prve tovarne v mestu Hsinču z okoli pol milijona prebivalcev je TSMC hitro rastel, povečal svojo proizvodnjo in se razširil na sosednja področja, kot sta testiranje in razvoj. Do leta 1992 so dosegli prihodke v višini 245 milijonov ameriških dolarjev, s čimer so se postavili ob bok največjim igralcem v silicijski industriji.
Pomemben vidik Hsinchu Science Parka je bil njegov model upravljanja. Vlada je ustanovila upravni organ, Hsinchu Science Park Bureau, ki je bil odgovoren za nadzor nad razvojem parka, privabljanjem podjetij ter zagotavljanjem podpore pri raziskavah in razvoju. Hsinchu Science Park se je tako hitro razvil v globalno središče za polprevodniško industrijo. Danes v njem domuje več kot 500 podjetij, ki zaposlujejo več kot 150.000 ljudi, kar ga uvršča med najpomembnejše tehnološke parke na svetu. Poleg domačih inovacij je globalizacija igrala ključno vlogo pri tehnološkem vzponu Tajvana. Tamkajšnja podjetja so hitro prepoznala pomen globalnih dobavnih verig in partnerstev z mednarodnimi podjetji. Ta zunanja povezava je omogočila, da so tajvanski izdelki in inovacije hitro našli pot do mednarodnih tržišč. Tajvanska podjetja so se odlikovala po svoji prilagodljivosti in hitrosti. Ta sposobnost hitrega odzivanja na tržne spremembe jim je omogočila, da so ostala korak pred konkurenco. Med njimi je Foxconn, ki ga je kot Hon Hai leta 1974 spočel Terry Gou. Njegova prvotna dejavnost je bila proizvodnja plastičnih preklopnih stikal za televizorje. Goujeva vizija in podjetniški duh sta podjetju omogočila, da se je hitro prilagodilo tržnim potrebam in se razširilo v druge segmente elektronike.
Foxconn je ključni dobavitelj čipov za vodilna tehnološka podjetja na svetu.
Po letu 1980 je Foxconn začel proizvodnjo računalniških konektorjev, kar je bila odločilna poteza, ki je podjetju omogočila vstop na mednarodno sceno. Sčasoma je Foxconn razširil svojo proizvodnjo, da je vključeval komponente za različne elektronske izdelke, od računalnikov do mobilnih telefonov. Ključna prelomnica za Foxconn je prišla po letu 1990, ko je podjetje prepoznalo potencial celinske Kitajske kot globalnega proizvodnega središča. Gou je začel obsežne naložbe v celinski Kitajski, kjer je postavil ogromne proizvodne komplekse, ki so zaposlovali na stotine tisočev delavcev. Te proizvodne zmogljivosti so Foxconnu omogočile, da se je uveljavil kot ključni dobavitelj za vodilna tehnološka podjetja po vsem svetu.
Tajvan si v prihodnosti želi postati središče razvoja umetne inteligence.
Tajvan je v zadnjih treh desetletjih razvil močno dediščino integracije strojne in programske opreme. Taiwan Semiconductor Manufacturing Co. (TSMC) je uvrščen med prvih 10 vodilnih tehnoloških podjetij na svetu, medtem ko je Foxconn največje večnacionalno elektronsko proizvodno podjetje, ki proizvaja elektroniko za Apple, Google in druge. Tajvan je od 90. let prejšnjega stoletja vodilni proizvajalec elektronskih komponent.
Vendar pa se je rast potrošniške elektronike po svetu v zadnjih letih upočasnila. Ko so tajvanski proizvajalci po letu 2000 začeli seliti tovarne na celinsko Kitajsko, je to škodovalo razvoju tehnologije pametne proizvodnje na otoku. Zdaj Tajvan vse vlaga vanjo, saj je to prihodnost proizvodnje. Umetna inteligenca na Tajvanu se široko uporablja v inteligentni proizvodnji, e-trgovini in navidezni resničnosti. V zadnjih letih so se ekipe usmerjale v tehnologijo umetne inteligence z razvijanjem ICT in finančne industrije. Vlada Tajvana je imela vrsto različnih programov za usposabljanje kadra za razvoj umetne inteligence. Google je zagnal program Intelligent Taiwan, ki je prav tako namenjen negovanju talentov za umetno inteligenco. Tako ima Tajvan svetlo prihodnost tudi za razvoj globalno konkurenčnega ekosistema umetne inteligence, programske opreme in polprevodnikov. Od takrat, ko smo napise Made in Taiwan gledali omalovažujoče, je država naredila gigantske korake naprej.