Kariera v IT - Pavel Reberc, EIUS, ustanovitelj in direktor
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva. Pavel Reberc, EIUS, ustanovitelj in direktor
-
Objavljeno: 26.5.2026 | Avtor: Matjaž Gerčar | Monitor Junij 2026 -
Daljinec na steroidih
Ste že kdaj prešteli vse daljinske upravljalnike, ki jih imate doma? Prvi za televizor, drugi za škatlico ponudnika televizijskih programov, tretji za zvočno napravo, četrti za LED-diode, peti za kalorifer, šesti za klimo ... Verjamem, da jih marsikdo najde še več.
Objavljeno: 26.5.2026 | Avtor: Matjaž Gerčar | Monitor Junij 2026 -
Rutinskega dela ne bi smeli prepustiti umetni inteligenci
Pred desetletjem sem kot sveži diplomiranec dobil delo sestavljavca odgovorov na spletni strani z vprašanji, kako kaj popraviti ali postoriti. Ena prvih takšnih nalog je tako bila dopolniti članek o tem, kako posvetliti temne ustnice. Med prvimi stavki, za katere sem dobil plačilo, je bil tudi »Preizkusite svetlejše barve šminke, na primer marelično ali koralno.«
Objavljeno: 26.5.2026 | Monitor Junij 2026 -
Svet nezadostnih moških
Če spremljate članke in podkaste o ljudeh, ki hodijo na zmenke z umetno inteligenco, ste mogoče opazili vzorec. Med avtorji je veliko žensk.
Objavljeno: 26.5.2026 | Monitor Junij 2026 -
Nesuverena celina
V Evropi skoraj nič ne deluje brez ameriškega orožja, tehnologije, obveščevalnih služb in finančnih storitev. Celina je na ključnih področjih odvisna od Združenih držav Amerike, razkrivajo številke.
Objavljeno: 24.2.2026 | Monitor Marec 2026 -
OpenAI razkriva, kako v resnici deluje umetna inteligenca
Podjetje OpenAI, razvijalec ChatGPT, je ustvarilo eksperimentalni veliki jezikovni model, ki ga je bistveno lažje razumeti kot običajne modele.
Objavljeno: 30.12.2025 | Monitor Januar 2026 -
Ranljivi jeziki so obsojeni na počasno smrt
Ko je 26-letni Kenneth Wehr pred štirimi leti začel urejati grenlandsko izdajo Wikipedije, je najprej izbrisal obstoječe vnose. Po njegovem mnenju bi lahko preživela le, če bi začel z ničle.
Objavljeno: 28.10.2025 | Monitor November 2025 -
Kariera v IT
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijecev' in strokovnjakov s področja računalništva.
Objavljeno: 30.9.2025 | Avtor: Matjaž Gerčar | Monitor Oktober 2025 -
Intervju - Anže Vodovnik, Google
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijecev' in strokovnjakov s področja računalništva.
Objavljeno: 26.8.2025 | Avtor: Matjaž Gerčar | Monitor September 2025 -
Iz tujega tiska - Bliža se drugi val kodiranja z umetno inteligenco
Več zagonskih podjetij tekmuje v razvoju modelov, ki bi lahko sestavljali vse boljšo programsko opremo. Trdijo, da je to najkrajša pot do splošne umetne inteligence.
Objavljeno: 25.3.2025 | Monitor April 2025 -
Intervju - Dr. Miha Mlakar, Pareto AI
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva. Dr. Mlakar sodi med pionirje na področju moderne uporabe umetne inteligence, saj se je je lotil že veliko pred tem, ko je postala del vsakodnevnih pogovorov.
Objavljeno: 25.2.2025 | Avtor: Matjaž Gerčar | Monitor Marec 2025 -
100.000-kubitni kvantni računalnik
Proti koncu lanskega leta se je IBM okitil z rekordom za največji kvantni računalniški sistem s procesorjem s 433 kvantnimi biti oziroma kubiti, temeljnimi gradniki kvantnega obdelovanja podatkov. Podjetje pa se zdaj že spogleduje z veliko višjim ciljem: stotisočkubitno napravo, ki jo namerava sestaviti v desetih letih.
Objavljeno: 27.6.2023 | Monitor Julij-avgust 2023 -
Dostava hrane z dronom je v Šenženu del vsakdana
Moj ledeni čaj je padel z neba. V živahnem, urbanem predelu kitajskega Šenžena sem stisnjen med več nebotičnikov opazoval rumeno-črn dron, ki se je spustil na kiosk za prevzem hrane ob cesti, velik kot avtomat za prigrizke in napitke. Odprl se je, da je brezpilotnik lahko pristal in v njem odložil belo kartonasto škatlo z mojim napitkom. Ko sem pol ure prej po telefonu oddal naročilo, me je aplikacija opozorila, da bo prispelo z dronom tri minute čez 14. uro – in točno takrat je tudi pristalo.
Objavljeno: 27.6.2023 | Monitor Julij-avgust 2023 -
»Digitalno oglaševanje je mrtvo. Hvala bogu«
Leta 1994 je ameriški resnobni telekomunikacijski velikan AT&T nekoliko protislovno začel prvo oglaševalsko kampanjo z digitalno pasico. Niti AT&T niti Wired, spletišče, ki je gostilo oglas, nista mogla pričakovati, kako se bo digitalno oglaševanje razmahnilo in da bo v komaj treh desetletjih postalo 700 milijard dolarjev vreden trg.
Objavljeno: 30.5.2023 | Monitor Junij 2023 -
Prodor sintetičnih zvezdnikov
Superplastic je na čelu nove generacije osupljivih vplivnežev.
Objavljeno: 30.5.2023 | Monitor Junij 2023 -
Intervju: Jason Scott, Internet Archive
»Pozabljivost svetovnega spleta je izredno velika«
Objavljeno: 31.1.2023 | Avtor: Domen Savič | Monitor Februar 2023 -
Samovozeči avtomobili bi lahko spodbudili več voženj – in s tem večji izpust
Samovozeča tehnologija že leta ostaja nekje na obzorju in nas draži. Kljub smelim napovedim v avtomobilskih salonih še ne vidimo popolnoma avtomatiziranih vozil. A tehnologija bo letos očitno naredila velik skok naprej.
Objavljeno: 27.9.2022 | Monitor Oktober 2022 -
Skrivnostna policija
O aplikaciji, s katero je policija zbirala podatke o novinarjih na protestih.
Objavljeno: 26.4.2022 | Monitor Maj 2022 -
Rusija bi lahko balkanizirala internet – in to morda za vedno
Ruski odklop od spletnih storitev Zahoda je bil nenaden in totalen, tako kot so državo odrezali od globalnih trgovinskih poti v resničnem svetu.
Objavljeno: 26.4.2022 | Monitor Maj 2022 -
Kako smo izgubili nadzor nad svojim obrazom
Matematik in računalničar Woodrow Bledsoe je leta 1964 prvič poskusil obraze osumljencev primerjati s policijskimi fotografijami. Izmeril je razdaljo med posameznimi obraznimi značilnostmi in na tiskanih fotografijah, podatke pa vnesel v računalniški program. Uspeh s to preprosto metodo je sprožil raziskave o tem, kako bi stroje naučili prepoznavati človeške
Objavljeno: 30.3.2021 | Monitor April 2021 -
Nauk Facebookovega debakla v Avstraliji
Vse demokratične države v vseh delih sveta so trenutno v takšni ali drugačni godlji, zato se ocene o njihovi čilosti ne obračajo v želeno smer. Številni enega od dejavnikov za takšno stanje vidijo v zatonu poročanja. Nič čudnega, da med pereča vprašanja sodi, kako plačevati novinarje, in nekatere države so v ta namen predstavile velikopotezne načrte.
Objavljeno: 30.3.2021 | Monitor April 2021 -
Ko pingvini zapojejo
V Karlsruheju v Nemčiji je od 29. aprila do 2. maja 2004 v Centru za umetnost in medijsko tehnologijo (ZKM) potekala druga konferenca razvijalcev in uporabnikov odprtokodne zvočne in glasbene programske opreme predvsem za operacijski sistem Linux. Po uspehu lanskega shoda, ki je bil namenjen razvijalcem, so letos organizatorji shod razširili na štiridnevno konferenco s 35 predavanji in okrog 60 udeleženci z vsega sveta.
Objavljeno: 5.6.2006 21:03 | Monitor Junij 2004 -
Odprtokodno usmerjanje
Nekateri internetni usmerjevalniki, namenjeni rabi doma, v resnici zmorejo dosti več, kot navajajo izdelovalci. Skrivnost je v izboljšani strojni programski opremi (firmware), napisani s strani računalniških zanesenjakov.
Objavljeno: 28.3.2006 01:56 | Avtor: Grega Šimenc | Monitor Marec 2006 -
Mozilla Thunderbird
Potem ko je Mozilla dobivala nove in nove možnosti, je postajala tudi vedno bolj nabrekla, zato je kmalu postalo jasno, da bo nekje počilo. Najprej se je iz debla programske zbirke odcepil spletni brskalnik, Mozilla Firefox. In ker ni trajalo prav dolgo, da so uporabniki z njim množično nadomeščali svoje dotedanje brskalnike, celo Mozillo, se je izvalil nov ptič.
Objavljeno: 8.3.2006 19:14 | Monitor Junij 2004 -
Drzna namestitev Gentoo
Gentoo Linux je precej nenavadna zadevščina in nameščati Gentoo je nekaj takega, kot bi sestavljali svoj avtomobil, če ne kar izdelovali dele, ki bodo pozneje sestavljali naš avto. Kaj sploh je Gentoo? Daniel Robbins, oče Gentooja, ni bil zadovoljen s ponudbo GNU/Linuxa. Distribucije, ki so bile na voljo, so se mu zdele preveč zapletene, neprimerne, orodja, ki so bila na voljo, pa niso počela tega, kar si je želel. Tako sta se rodila Gentoo in portage, koncept in orodja za vzdrževanje, prevajanje in nadgradnjo paketov distribucije. Uporabniki BSD se bodo najbrž nasmehnili in pomislili na sistem ports, ki počne prav to.
Objavljeno: 8.3.2006 19:14 | Avtor: David Klasinc | Monitor Junij 2004 -
Koga pa vi spuščate v svoj dom?
Vse prevečkrat se nam zdi, da je izboljšanje varnosti povezano s tako velikimi stroški, da si v domačem okolju preprosto ne moremo privoščiti varnih rešitev. A nekatere odprtokodne rešitve nas znajo prepričati tudi o nasprotnem. Smoothwall Express je odprtokodni požarni zid na podlagi Linuxa, ki je brezplačen. Pa je zato kaj manj učinkovit?
Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Avtor: Aleš Kermauner | Monitor Januar 2006 -
Šifriranje podatkov
Šifriranje vsebine diskov ni v datotečnih sistemih nobena posebna novost. Podpirajo jo skoraj vsi sodobni sistemi in neredko z njo nimamo posebnih težav. Po tem, ko jo enkrat omogočimo, je za ustrezno prijavljenega uporabnika nevidna. Fizično so podatki na nosilcu zapisani šifrirano, a se med branjem odšifrirajo, uporabijo v programih in pred zapisom znova šifrirajo. Takemu šifriranju pravimo tudi sprotno (on-the-fly encryption). Ima pa tak pristop, kadar je del operacijskega sistema, dve težavi: prva je, da smo odvisni od operacijskega in datotečnega sistema, ki ga uporabljamo. Pogosto pa si želimo zaupne podatke, ki so pravzaprav vredni šifriranja, prenašati med različnimi napravami. Šifrirani podatki na drugi napravi verjetno ne bodo dostopni, saj se bo skoraj gotovo razlikoval naš enolični uporabniški ključ (oznaka uporabnika, ki jo pozna sistem in je temelj šifriranja, ker pa ni neposredno povezana z uporabniškim imenom, je pogosto na različnih napravah povsem drugačna) ali pa bomo naleteli na nekoliko drugačno različico operacijskega ali datotečnega sistema, ki naših šifriranih podatkov ne bo prepoznal. Druga težava je povezana z zaupanjem. Algoritem šifriranja, ki je v rabi pri nekaterih operacijskih sistemih, ni nujno razkrit v obliki izvirne kode. Zanašati se zgolj na zagotovila izdelovalca, pa za tiste bolj paranoične nikakor ni dovolj dobro jamstvo za zadostno šifriranje.
Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2006 -
Novice odprte scene: januar 2006
Po več kot letu dni je izšla nova različica priljubljenega odprtokodnega brskalnika, ki je nastal na zapuščini Mozille. Najpomembnejša pridobitev Firefoxa 1.5 je sistem za samodejno posodabljanje, ki omogoča precej hitrejšo nadgradnjo brskalnika, brez vnovičnega prenosa celotne namestitve, ki je bil potreben doslej. S tem sistemom se je povečala predvsem varnost Firefoxa, saj bodo uporabniki imeli pogosteje nameščeno najnovejšo različico, izboljšano pa je tudi posodabljanje razširitev.
Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Monitor Januar 2006 -
Novice odprte scene: december 2005
Po odmevnem sprejemu odprtega zapisa dokumentov v ameriški zvezni državi Massachussetts, so se razširile govorice, da zna Microsoft kljub vsemu vgraditi podporo omenjenemu zapisu tudi v svežo različico svoje Pisarne (Office 12). Ta namreč pozna svoje narečje XML, ki rabi kot privzeta oblika zapisa dokumentov. Narava označevalnega jezika, kot je XML, omogoča razmeroma preprosto prevajanje med oblikami zapisa, seveda pa Microsoft ne bi bil zvest sam sebi, če ne bi svojega zapisa XML "obogatil" še z različnimi dvojiško zapisanimi segmenti, ki naj bi omogočili popolno združljivost zapisane vsebine z vsemi zmožnostmi, ki jih ponujajo napredne funkcije Pisarne.
Objavljeno: 25.12.2005 22:46 | Monitor December 2005 -
Xen 2.0
Xen ali, daljše, Xen virtual machine monitor je nastal kot del projekta XenoServers na angleški univerzi Cambridge. Pri projektu XenoServe je Xen osnovni gradnik za izgradnjo distribuiranega računskega omrežja. Je eden izmed delov tega projekta, ki so resnično zaživeli in dobili dobršen del podpore odprtokodne skupnosti, zelo pa ga podpira tudi bolj komercialna sfera.
Objavljeno: 24.12.2005 05:00 | Avtor: Gorazd Golob | Monitor December 2005
Arhiv
Po kategorijah