Odprta scena | Monitor

Zakaj nas mora skrbeti za prihodnost čipov

Elektroinženir Burn Lin pozna vsak najmanjši delček drobnih čipov, ki poganjajo naše telefone, avtomobile in igralne konzole, in se zaveda, da ni dovolj usposobljenih delavcev, ki bi dohitevali vse večje povpraševanje. Poklicno pot je začel v 70-ih letih v podjetju IBM, a se je sčasoma vrnil k svojim tajvanskim koreninam in pripomogel, da je otok postal svetovna prestolnica čipov. Zaslužen je za tehnološke preboje v podjetju Taiwan Semiconductor Manufacutring Co. (TSMC), ki je danes kronski dragulj tajvanske tehnološke panoge. Zdaj je dobil nalogo, da usposobi prihodnjo generacijo pionirjev za temačnejšo, napornejšo prihodnost v tehnologiji, ki nam omogoča sodobni življenjski slog.

Odprta scena

Objavljeno: 24.6.2025 | Monitor Julij-avgust 2025
Teleskop kot tveganje za državno varnost

Kako veste, česa ne smete videti?

Odprta scena

Objavljeno: 24.6.2025 | Monitor Julij-avgust 2025

Iz tujega tiska - Bliža se drugi val kodiranja z umetno inteligenco

Več zagonskih podjetij tekmuje v razvoju modelov, ki bi lahko sestavljali vse boljšo programsko opremo. Trdijo, da je to najkrajša pot do splošne umetne inteligence.

Odprta scena

Objavljeno: 25.3.2025 | Monitor April 2025
Intervju - Dr. Miha Mlakar, Pareto AI

Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva. Dr. Mlakar sodi med pionirje na področju moderne uporabe umetne inteligence, saj se je je lotil že veliko pred tem, ko je postala del vsakodnevnih pogovorov.

Odprta scena

Objavljeno: 25.2.2025 | Avtor: Matjaž Gerčar | Monitor Marec 2025
100.000-kubitni kvantni računalnik

Proti koncu lanskega leta se je IBM okitil z rekordom za največji kvantni računalniški sistem s procesorjem s 433 kvantnimi biti oziroma kubiti, temeljnimi gradniki kvantnega obdelovanja podatkov. Podjetje pa se zdaj že spogleduje z veliko višjim ciljem: stotisočkubitno napravo, ki jo namerava sestaviti v desetih letih.

Odprta scena

Objavljeno: 27.6.2023

Dostava hrane z dronom je v Šenženu del vsakdana

Moj ledeni čaj je padel z neba. V živahnem, urbanem predelu kitajskega Šenžena sem stisnjen med več nebotičnikov opazoval rumeno-črn dron, ki se je spustil na kiosk za prevzem hrane ob cesti, velik kot avtomat za prigrizke in napitke. Odprl se je, da je brezpilotnik lahko pristal in v njem odložil belo kartonasto škatlo z mojim napitkom. Ko sem pol ure prej po telefonu oddal naročilo, me je aplikacija opozorila, da bo prispelo z dronom tri minute čez 14. uro – in točno takrat je tudi pristalo.

Odprta scena

Objavljeno: 27.6.2023
»Digitalno oglaševanje je mrtvo. Hvala bogu«

Leta 1994 je ameriški resnobni telekomunikacijski velikan AT&T nekoliko protislovno začel prvo oglaševalsko kampanjo z digitalno pasico. Niti AT&T niti Wired, spletišče, ki je gostilo oglas, nista mogla pričakovati, kako se bo digitalno oglaševanje razmahnilo in da bo v komaj treh desetletjih postalo 700 milijard dolarjev vreden trg.

Odprta scena

Objavljeno: 30.5.2023 | Monitor Junij 2023
Prodor sintetičnih zvezdnikov

Superplastic je na čelu nove generacije osupljivih vplivnežev.

Odprta scena

Objavljeno: 30.5.2023 | Monitor Junij 2023
Intervju: Jason Scott, Internet Archive

»Pozabljivost svetovnega spleta je izredno velika«

Odprta scena

Objavljeno: 31.1.2023 | Avtor: Domen Savič | Monitor Februar 2023

Samovozeči avtomobili bi lahko spodbudili več voženj – in s tem večji izpust

Samovozeča tehnologija že leta ostaja nekje na obzorju in nas draži. Kljub smelim napovedim v avtomobilskih salonih še ne vidimo popolnoma avtomatiziranih vozil. A tehnologija bo letos očitno naredila velik skok naprej.

Odprta scena

Objavljeno: 27.9.2022 | Monitor Oktober 2022
Skrivnostna policija

O aplikaciji, s katero je policija zbirala podatke o novinarjih na protestih.

Odprta scena

Objavljeno: 26.4.2022 | Monitor Maj 2022
Rusija bi lahko balkanizirala internet – in to morda za vedno

Ruski odklop od spletnih storitev Zahoda je bil nenaden in totalen, tako kot so državo odrezali od globalnih trgovinskih poti v resničnem svetu.

Odprta scena

Objavljeno: 26.4.2022 | Monitor Maj 2022
Kako smo izgubili nadzor nad svojim obrazom

Matematik in računalničar Woodrow Bledsoe je leta 1964 prvič poskusil obraze osumljencev primerjati s policijskimi fotografijami. Izmeril je razdaljo med posameznimi obraznimi značilnostmi in na tiskanih fotografijah, podatke pa vnesel v računalniški program. Uspeh s to preprosto metodo je sprožil raziskave o tem, kako bi stroje naučili prepoznavati človeške

Odprta scena

Objavljeno: 30.3.2021 | Monitor April 2021
Nauk Facebookovega debakla v Avstraliji

Vse demokratične države v vseh delih sveta so trenutno v takšni ali drugačni godlji, zato se ocene o njihovi čilosti ne obračajo v želeno smer. Številni enega od dejavnikov za takšno stanje vidijo v zatonu poročanja. Nič čudnega, da med pereča vprašanja sodi, kako plačevati novinarje, in nekatere države so v ta namen predstavile velikopotezne načrte.

Odprta scena

Objavljeno: 30.3.2021 | Monitor April 2021
Ko pingvini zapojejo

V Karlsruheju v Nemčiji je od 29. aprila do 2. maja 2004 v Centru za umetnost in medijsko tehnologijo (ZKM) potekala druga konferenca razvijalcev in uporabnikov odprtokodne zvočne in glasbene programske opreme predvsem za operacijski sistem Linux. Po uspehu lanskega shoda, ki je bil namenjen razvijalcem, so letos organizatorji shod razširili na štiridnevno konferenco s 35 predavanji in okrog 60 udeleženci z vsega sveta.

Odprta scena

Objavljeno: 5.6.2006 21:03 | Monitor Junij 2004
Odprtokodno usmerjanje

Nekateri internetni usmerjevalniki, namenjeni rabi doma, v resnici zmorejo dosti več, kot navajajo izdelovalci. Skrivnost je v izboljšani strojni programski opremi (firmware), napisani s strani računalniških zanesenjakov.

Odprta scena

Objavljeno: 28.3.2006 01:56 | Avtor: Grega Šimenc | Monitor Marec 2006
Mozilla Thunderbird

Potem ko je Mozilla dobivala nove in nove možnosti, je postajala tudi vedno bolj nabrekla, zato je kmalu postalo jasno, da bo nekje počilo. Najprej se je iz debla programske zbirke odcepil spletni brskalnik, Mozilla Firefox. In ker ni trajalo prav dolgo, da so uporabniki z njim množično nadomeščali svoje dotedanje brskalnike, celo Mozillo, se je izvalil nov ptič.

Odprta scena

Objavljeno: 8.3.2006 19:14 | Monitor Junij 2004
Drzna namestitev Gentoo

Gentoo Linux je precej nenavadna zadevščina in nameščati Gentoo je nekaj takega, kot bi sestavljali svoj avtomobil, če ne kar izdelovali dele, ki bodo pozneje sestavljali naš avto. Kaj sploh je Gentoo? Daniel Robbins, oče Gentooja, ni bil zadovoljen s ponudbo GNU/Linuxa. Distribucije, ki so bile na voljo, so se mu zdele preveč zapletene, neprimerne, orodja, ki so bila na voljo, pa niso počela tega, kar si je želel. Tako sta se rodila Gentoo in portage, koncept in orodja za vzdrževanje, prevajanje in nadgradnjo paketov distribucije. Uporabniki BSD se bodo najbrž nasmehnili in pomislili na sistem ports, ki počne prav to.

Odprta scena

Objavljeno: 8.3.2006 19:14 | Avtor: David Klasinc | Monitor Junij 2004
Koga pa vi spuščate v svoj dom?

Vse prevečkrat se nam zdi, da je izboljšanje varnosti povezano s tako velikimi stroški, da si v domačem okolju preprosto ne moremo privoščiti varnih rešitev. A nekatere odprtokodne rešitve nas znajo prepričati tudi o nasprotnem. Smoothwall Express je odprtokodni požarni zid na podlagi Linuxa, ki je brezplačen. Pa je zato kaj manj učinkovit?

Odprta scena

Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Avtor: Aleš Kermauner | Monitor Januar 2006
Šifriranje podatkov

Šifriranje vsebine diskov ni v datotečnih sistemih nobena posebna novost. Podpirajo jo skoraj vsi sodobni sistemi in neredko z njo nimamo posebnih težav. Po tem, ko jo enkrat omogočimo, je za ustrezno prijavljenega uporabnika nevidna. Fizično so podatki na nosilcu zapisani šifrirano, a se med branjem odšifrirajo, uporabijo v programih in pred zapisom znova šifrirajo. Takemu šifriranju pravimo tudi sprotno (on-the-fly encryption). Ima pa tak pristop, kadar je del operacijskega sistema, dve težavi: prva je, da smo odvisni od operacijskega in datotečnega sistema, ki ga uporabljamo. Pogosto pa si želimo zaupne podatke, ki so pravzaprav vredni šifriranja, prenašati med različnimi napravami. Šifrirani podatki na drugi napravi verjetno ne bodo dostopni, saj se bo skoraj gotovo razlikoval naš enolični uporabniški ključ (oznaka uporabnika, ki jo pozna sistem in je temelj šifriranja, ker pa ni neposredno povezana z uporabniškim imenom, je pogosto na različnih napravah povsem drugačna) ali pa bomo naleteli na nekoliko drugačno različico operacijskega ali datotečnega sistema, ki naših šifriranih podatkov ne bo prepoznal. Druga težava je povezana z zaupanjem. Algoritem šifriranja, ki je v rabi pri nekaterih operacijskih sistemih, ni nujno razkrit v obliki izvirne kode. Zanašati se zgolj na zagotovila izdelovalca, pa za tiste bolj paranoične nikakor ni dovolj dobro jamstvo za zadostno šifriranje.

Odprta scena

Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2006
Novice odprte scene: januar 2006

Po več kot letu dni je izšla nova različica priljubljenega odprtokodnega brskalnika, ki je nastal na zapuščini Mozille. Najpomembnejša pridobitev Firefoxa 1.5 je sistem za samodejno posodabljanje, ki omogoča precej hitrejšo nadgradnjo brskalnika, brez vnovičnega prenosa celotne namestitve, ki je bil potreben doslej. S tem sistemom se je povečala predvsem varnost Firefoxa, saj bodo uporabniki imeli pogosteje nameščeno najnovejšo različico, izboljšano pa je tudi posodabljanje razširitev.

Odprta scena

Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Monitor Januar 2006
Novice odprte scene: december 2005

Po odmevnem sprejemu odprtega zapisa dokumentov v ameriški zvezni državi Massachussetts, so se razširile govorice, da zna Microsoft kljub vsemu vgraditi podporo omenjenemu zapisu tudi v svežo različico svoje Pisarne (Office 12). Ta namreč pozna svoje narečje XML, ki rabi kot privzeta oblika zapisa dokumentov. Narava označevalnega jezika, kot je XML, omogoča razmeroma preprosto prevajanje med oblikami zapisa, seveda pa Microsoft ne bi bil zvest sam sebi, če ne bi svojega zapisa XML "obogatil" še z različnimi dvojiško zapisanimi segmenti, ki naj bi omogočili popolno združljivost zapisane vsebine z vsemi zmožnostmi, ki jih ponujajo napredne funkcije Pisarne.

Odprta scena

Objavljeno: 25.12.2005 22:46 | Monitor December 2005
Xen 2.0

Xen ali, daljše, Xen virtual machine monitor je nastal kot del projekta XenoServers na angleški univerzi Cambridge. Pri projektu XenoServe je Xen osnovni gradnik za izgradnjo distribuiranega računskega omrežja. Je eden izmed delov tega projekta, ki so resnično zaživeli in dobili dobršen del podpore odprtokodne skupnosti, zelo pa ga podpira tudi bolj komercialna sfera.

Odprta scena

Objavljeno: 24.12.2005 05:00 | Avtor: Gorazd Golob | Monitor December 2005
Slony-1

Posledica širjenja trga, na katerem nastopa neki ponudnik, je vedno tudi stopnjevanje zahtev uporabnikov ponujenih izdelkov oz. storitev. Na trgu zbirk podatkov to pomeni vse večje zahteve po varnosti podatkov, enostavnem upravljanju in vzdrževanju, možnostih širjenja v skladu s potrebami naloge, ki jo zbirka opravlja, ipd. Tudi PostgreSQL se kot najnaprednejša odprtokodna zbirka podatkov sooča z vse večjim povpraševanjem po omenjenih odlikah in glede na ciljno skupino uporabnikov PostgreSQLa sta popolnoma legitimno na prvih mestih vprašanji replikacije in porazdelitve bremena.

Odprta scena

Objavljeno: 8.12.2005 23:30 | Avtor: Grega Bremec | Monitor November 2005
Novice odprte scene: november 2005

Konec septembra je v portoroških hotelih Morje potekala že četrta mednarodna poslovna konferenca, posvečena uporabi Linuxa in odprte ter proste kode, tokrat pod novim imenom: IBLOC. Konferenco je zaznamovala mednarodna udeležba, žal pa tudi nekoliko manjše zanimanje, ki ga je nedvomno mogoče pripisati tudi hkratnemu odvijanju mednarodne konference OpenOffice.org, ki je potekala le lučaj stran, v Kopru.

Odprta scena

Objavljeno: 8.12.2005 23:30 | Monitor November 2005
Usmerjevalnik z ugnezdenim Linuxom 2. del

V prvem delu tega prispevka, v prejšnji številki, smo preleteli ozadje gnezdenja Linuxa in opisali izbrano strojno opremo brez gibljivih delov ter eno od možnih programskih oprem za ta amaterski projekt. Mini distribucijo Linuxa LEAF/Bering smo opremili s primernimi gonilniki za izbrano strojno opremo. Pregledali smo sredstva za postavljanje gonilnikov in zaganjanje storitev ter delovanje iz RAM diska, ki je primerno za gnezdenje.

Odprta scena

Objavljeno: 20.11.2005 17:04 | Avtor: Tom Erjavec | Monitor Maj 2004
Linux v prenosniku - frustracije po tekočem traku

V zadnjem času je namestitev Linuxa v osebni računalnik postala prijazna in nezahtevna, nameščanje v prenosnik pa še vedno povzroča sive lase, neprespane noči in grizenje nohtov. Da bi bilo te samouničevalnosti čim manj, ponujamo nekaj nasvetov, kako izbrati prenosnik in ga kar najbolj obuditi v življenje.

Odprta scena

Objavljeno: 20.11.2005 16:59 | Avtor: Miha Tomšič | Monitor Maj 2004
Drzna namestitev Gentoo

Gentoo Linux je precej nenavadna zadevščina in nameščati Gentoo je nekaj takega, kot bi sestavljali svoj avtomobil, če ne kar izdelovali dele, ki bodo pozneje sestavljali naš avto. Kaj sploh je Gentoo? Daniel Robbins, oče Gentooja, ni bil zadovoljen s ponudbo GNU/Linuxa. Distribucije, ki so bile na voljo, so se mu zdele preveč zapletene, neprimerne, orodja, ki so bila na voljo, pa niso počela tega, kar si je želel. Tako sta se rodila Gentoo in portage, koncept in orodja za vzdrževanje, prevajanje in nadgradnjo paketov distribucije. Uporabniki BSD se bodo najbrž nasmehnili in pomislili na sistem ports, ki počne prav to.

Odprta scena

Objavljeno: 20.11.2005 16:55 | Avtor: David Klasinc | Monitor Maj 2004
Linux v podobi Oken

Zamisel je preprosta, naloga pa težka. Kako približati Linux uporabnikom, ki so doslej videli le Microsoftov svet? Kako zagotoviti ohranitev vložka v znanje, potrebno za uporabo računalnika (v Windows)? Kako zagotoviti združljivost, po možnosti celo s programi za Windows? Xandros Dekstop 2.0 je doslej morda najbliže temu, da pokaže pot do zastavljenih ciljev.

Odprta scena

Objavljeno: 13.11.2005 12:08 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor April 2004
Solid State Linux 1. del

Usmerjevalnik, ki je v zadnjih letih postal standardni del postavitev računalniških omrežij, je mogoče izdelati tudi lastnoročno - iz razmeroma preprostih sestavnih delov. Kar je najslajše, tak usmerjevalnik je lahko nadpovprečno zmogljiv. Medtem ko so komercialni usmerjevalniki procesno bistveno "podhranjeni" (med 2 in 4 Mb/s), bo naš izdelek - namenjen uporabi v manjšem krajevnem omrežju, na primer doma ali v manjšem podjetju, za varno širokopasovno povezavo v internet, na primer prek kabelskega modema ali modema ADSL - vsaj desetkrat zmogljivejši in bo kos tudi povezavam na 100 Mb/s ethernetu.

Odprta scena

Objavljeno: 13.11.2005 12:06 | Avtor: Tom Erjavec | Monitor April 2004