Rutinskega dela ne bi smeli prepustiti umetni inteligenci

Pred desetletjem sem kot sveži diplomiranec dobil delo sestavljavca odgovorov na spletni strani z vprašanji, kako kaj popraviti ali postoriti. Ena prvih takšnih nalog je tako bila dopolniti članek o tem, kako posvetliti temne ustnice. Med prvimi stavki, za katere sem dobil plačilo, je bil tudi »Preizkusite svetlejše barve šminke, na primer marelično ali koralno.«

Nick Geisler, The Atlantic Online

Naslednji dve leti sem predeloval članke z naslovi, kot so Kako govoriti kot tipičen Newyorčan (s primeri), Kako pojesti žuželko ali pajka in Kako priti do dovoljenja za orožje v New Jerseyju. S tem nisem obogatel in kandidiral za književno nagrado, naučil pa sem se, kako pisati razumljivo, kako logično posredovati informacije in prilagoditi ton odgovora ciljnemu občinstvu. To so veščine, ki so nujne za moje trenutno delo, ki obsega pisanje scenarijev, urejanje filmov in poslovno sporazumevanje. Pomembno je tudi, da sem s tistimi odgovori plačeval položnice, medtem ko sem si utiral pot v zabaviščno panogo.

Zaradi UI je moje delo postalo odveč. Če hočete danes izvedeti, kako postati producent glasbe hiphop, preprosto vprašate ChatGPT. UI izriva ljudi tudi pri številnih drugih nalogah: pisanju promocijskih besedil za turistične organizacije, sestavljanju vprašanj za poceni dokumentarne filme, pisanju pripomb na študentske filme. Danes z iskanjem delovnih mest za pisce na Linkedinu najdemo kup ponudb, ki poleg pisanja pričakujejo tudi učenje modelov UI, da bi zveneli bolj človeško. Če lahko kdorkoli ustvari logotip ali oglasno besedilo s pritiskom na gumb, zakaj bi za to najemali nekoga, ki je ravno diplomiral?

Spremembe na trgu z delovno silo ne bodo preplašile vseh. Dobro omreženi mladi iz bogatih družin si lahko privoščijo delati brez plačila. A če bodo izginila začetniška delovna mesta, bi UI lahko uničila hierarhično lestvico pripravništva, ki je nujna za razvoj umetnikov, in za seboj pustila kulturo privilegiranih otrok in klepetalnikov.

Po kreativnih sektorjih se širi eksistenčna kriza. V svetovalnem podjetju CVL Economics ocenjujejo, da bi UI v tem letu lahko vplivala na več kot 200 tisoč delovnih mest v ameriški zabaviščni panogi. Direktor podjetja za generiranje glasbe z UI je zatrdil, da večina glasbenikov v resnici ne uživa med ustvarjanjem in da jih kmalu sploh ne bomo več potrebovali.

Phil Wiser, odgovorni za tehnologijo v Paramountu, je lani v odmevnem govoru na filmskem, medijskem in glasbenem festivalu South by Southwest opisal, kako bi z UI lahko skrajšali vse korake pri snemanju filmov. Celo režiser James Cameron, ki je v svojem klasičnem delu Terminator posvaril pred nevarnostmi inteligentnih naprav in čigar nadaljevanje Avatarja vključuje tudi opozorilo, da se pri snemanju niso opirali na UI, že omenja, da bi morda vendarle uporabil to tehnologijo za znižanje stroškov in skrajšanje produkcije. Lani je odgovorni za tehnologijo v OpenAI oznanil, da bo nekaj ustvarjalnih mest morda res izginilo, a mogoče so tako in tako nastala brez potrebe.

Pomemben obet generativne UI je, da se bodo umetniki z njo rešili monotonega garaškega dela in zato imeli več časa za 'dejansko umetnost', ki si jo vsi tako srčno želijo ustvarjati. Mogoče tako ne bo nastala nova Magnolija, bo pa zadostovalo za petstoti del Zakona in reda. V čem naj bi bila sploh težava, se mogoče sprašujejo voditelji studiev, če bi naprave prevzele delo, ki ne nudi izziva in je za izkušene profesionalce rutinsko?

Težava tiči v tem, da začetniška ustvarjalna delovna mesta pomenijo veliko več od rutinskih opravil. Mladi umetniki se razvijajo z delom v okviru ustaljenih postopkov. Hunter S. Thompson je pisateljsko kariero začel kot asistent pri reviji Time, Joan Didion je raziskovala za druge pisce pri reviji Vogue, režiser David Lean je montiral kratke novičarske prispevke, glasbenik Lou Reed je pisal kratke napeve za trgovine, filmski ustvarjalci Martin Scorsese, Jonathan Demme in Francis Ford Coppola so snemali poceni drugorazredne filme za Rogerja Cormana. Plačilo na teh delovnih mestih je običajno skromno, vendar omogočajo urjenje in mentorstvo, kot ga postranske službe, na primer strežba, ne morejo.

Sam sem snemalsko poklicno pot začel z montažo videoposnetkov za kanal na Youtubu, zato nisem mogel drugače, kot da sem bil zgrožen nad septembrsko posodobitvijo umetnointeligenčne programske opreme Eddie, ki omogoča grobo montažo filmov. Za omenjeni kanal na Youtubu sem snemal, montiral in objavljal tri posnetke na teden in dobival natančna navodila producenta ter povratne informacije občinstva. Tako postajaš vse boljši pri delu. Poleg tega tako spoznavaš ljudi – eden od producentov na tem kanalu je pozneje pri meni naročil moj prvi scenarij za Netflix.

Pisateljsko združenje Writers Guild of America, katerega član sem, je med stavko leta 2023 mentorstvo na snemanjih za manj izkušene scenariste z dobrim razlogom vključilo med najpomembnejše zahteve na pogajanjih. To jim je resda uspelo, a je morda vseeno že prepozno.

Po optimističnih napovedih o UI bodo nova umetniška orodja prinesla nove umetniške oblike – tako kot je izum kamere pripomogel k fotografiji kot umetniškemu izražanju in slikarje spodbudil k raziskovanju manj realističnih izrazov. Razmah poceni digitalnih videokamer je sprožil razcvet neodvisnega filma konec 90. let. Tudi sam sem uporabil več orodij UI, s katerimi se občutno razširili možnosti filmske montaže.

Neodvisni filmski ustvarjalci lahko danes kar iz udobja svoje spalnice dodajajo vizualne učinke, ki so bili še do nedavnega rezervirani za najvišjo profesionalno raven. Glasbeniki svojim skladbam dodajajo glasbila, ustvarjena z umetno inteligenco. Morda bodo modeli UI vsakomur omogočili neomejeno umetniško svobodo brez poglobljenega tehničnega znanja. Tehnološka podjetja rada vzneseno poudarjajo demokratizacijske možnosti svojih izdelkov in UI bi res lahko prinesla velike koristi spretnim ter srečnim umetnikom, ki znajo požeti vse njene možnosti.

No, dosedanje izkušnje z družbenih omrežij in s pretakanjem glasbe nakazujejo drugačen razvoj dogodkov. Tako kot druge tehnologije, ki obetajo digitalno demokratizacijo, je tudi generativna UI morda prej naravnana na povečevanje premoženja podjetij, ki jo razvijajo, kot na pomoč samostojnim ustvarjalcem pri preživetju.

V idealnem svetu bi ukinjanje delovnih mest za začetnike razbremenilo bodoče pisatelje in jim ne bi bilo več treba pisati banalnih, rumenih člankov, da bi lahko poravnali najemnino. Omogočilo bi bujen razcvet pristne ustvarjalnosti. Žal se trenutno zdi, da bo UI profesionalnim ustvarjalcem, ki desetletja pilijo svoje veščine, prej skrčila možnosti za služenje vsakdanjega kruha. Vodilni v Silicijevi dolini in Hollywoodu očitno ne dojemajo, da je skrb za umetnost neizogibno povezana tudi s skrbjo za umetnike.