Programerske novice: januar 2004

Objavljeno: 15.10.2005 18:44 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Odprta scena | Revija: Januar 2004

Dve leti Mrka

Odprtokodno, splošno razvojno okolje Eclipse, ki nastaja kot projekt skupnost, podprt s strani IBM in še nekaterih velikanov računalniške industrije, te dni praznuje drugo obletnico obstoja. V tem času se je okrog tega okolja zbrala zavidljiva skupnost razvijalcev in uporabnikov, ki so skupaj pripomogli k izvrstni kakovosti orodja - obenem z obletnico je dočakalo tudi tretjo večjo prenovo - in pestri izbiri dodatkov. Prav modularna zasnova orodja, razvitega v javi, je največja prednost tega okolja, saj deluje na številnih podlagah, dodatki pa širijo njegove zmogljivosti.

Med zadnjimi, težko pričakovanimi dodatki je vizualni urejevalnik za grafične uporabniške vmesnike (GUI designer), ki v orodje vnaša pomemben manjkajoči delček. Eclipse je zdaj nared za razvoj raznovrstnih projektov in postaja eno najbolj priljubljenih orodij za razvoj v jezikih java in C, posebej v odprtokodnih operacijskih sistemih, kot sta družina BSD in Linux.

http://www.eclipse.org/vep/

Alternativi .NET lepo napredujeta

Projekt DotGNU, ki razvija odprtokodni nadomestek za Microsoftovo pobudo .net, je dosegel pomemben mejnik z izdajo razvojne različice 0.1, ki je na voljo na plošči CD-ROM. Ne njej so ustrezni paketi za Okna, FreeBSD in Linux, skupaj z dokumentacijo. Projekt vsebuje učinkovit prevajalnik in možnost izkoriščanja temeljnih knjižnic ter uporabo XML. V pripravi je še nadomestek za knjižnico System.Windows.Forms.

Tudi drugi projekt s podobnim namenom, Mono, je živ in zdrav. Po nakupu podjetja Ximian s strani Novella so razvijalci Mona dobili močno podporo in rezultat je javno objavljen načrt nadaljnjega razvoja te alternativne podlage za sodobno programsko opremo.

Končna različica prvega rodu Mona naj bi bila pripravljena v začetku leta, že danes pa poteka razvoj večine zanimivih novosti, napovedanih za naslednja Okna, projekt Longhorn.

http://dotgnu.org/release.html

http://www.go-mono.com/mono-roadmap.html

MontaVista odpira kodo

Eden najpomembnejših ponudnikov Linuxa za vgradnjo, MontaVista Software, je sprostil izvirno kodo ključnih sestavin svojega najpomembnejšega izdelka. Podjetje upa, da bo s tem vzpodbudilo nadaljnji razvoj teh sestavin, poleg tega pa si želi, da bi njihove sestavine sčasoma postale sestavni del standardnega Linuxa. To bi ga namreč lahko ustoličilo kot najpomembnejšo podlago za naprave potrošniške elektronike. Nedvomno so na odločitev podjetja vplivale številne napovedi velikanov elektronske industrije, ki so se lotili prilagajanja Linuxa za svoje potrebe.

Odprta izvirna koda je na voljo na spletišču SourceForge, obsega pa naslednje elemente vgrajenega Linuxa: dinamično upravljanje porabe (Dynamic Power Management, DPM), ki omogoča daljše delovanje ob baterijskem napajanju; natančne časomerilce (High Resolution POSIX Timers) za možnost delovanja v resničnem času; načrtovane prekinitve (Variable Scheduling Timeouts, VST), ki omogočajo daljše delovanje v stanju pripravljenosti, ter pomnilniški datotečni sistem (Protected RAM File System, PRAMFS) za zanesljivo shranjevanje podatkov v napravah, ki nimajo klasičnega zunanjega pomnilnika. MontaVista načrtuje, da bo sprostila tudi kodo za izdelavo prilagojenih gonilnikov, ki morajo v vgrajenih napravah omogočati boljšo odzivnost.

http://www.mvista.com/news/2003/ce_open.html

Programi so prezapleteni

Sloviti madžarski emigrant Charles Simonyi, ki je avtor številnih revolucionarnih programerskih tehnik in je pomembno prispeval k razvoju sodobnih programov, ko je delal v Xerox PARC in Microsoftu, je prav gotovo poklican, da pove, kaj meni o zapletenosti sodobnih programov. Tudi laikom je očitno, da je kompleksnost programov presegla razumne meje, saj se kljub številnim novostim in novim tehnikam s stališča zanesljivosti prav v ničemer ne izboljšujejo.

Temeljni izziv je torej najti tehniko, ki omogoča pisanje programov, ki jih bodo razumeli tako uporabniki kot programerji. To je mogoče doseči le tako, da bodo računalniki večino dela opravili sami, programiranje pa naj bi postalo podobno sestavljanju predstavitve v npr. PowerPointu. S tem bi uporabniki lahko razumeli, kako deluje, in ga tudi prilagodili.

http://www.technologyreview.com/articles/tristram1103.asp

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki