Kako sem presedlal na Linux in preživel (12. del)

Objavljeno: 13.11.2005 12:03 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Kategorija: Odprta scena | Revija: April 2004

Ni kaj, čas hitro teče. Debelo bi se zlagal, če bi uporabil prežvečeni kliše in zapisal, da se mi zdi, kakor bi bilo včeraj, vsekakor pa nimam občutka, da je minilo že leto dni, odkar sem v svoj domači računalnik prvič vtaknil namestitveno ploščo z Linuxom. Prav tako bi se debelo zlagal, če bi rekel, da sem v tem letu spoznal Linux do obisti ali celo postal mojster.

A da ne bo pomote, ne zato, ker bi bil Linux tako zapleten, da se ga v letu dni ne bi dalo pošteno obvladati, temveč zato, ker tega niti nisem nameraval in se zaradi tega nisem spuščal v podrobnosti, pa tudi priročnikov za rabo Linuxa nisem jemal s seboj v posteljo. Moj namen je bil namreč precej skromnejši. Predvsem sem hotel ugotoviti, ali je Linux že postal dovolj prijazen do uporabnika, da mu je kos tudi računalniški začetnik. Ko se je izkazalo, da so bili vsi strahovi odveč, sem poskušal ugotoviti še, ali bi lahko Linux v domačem računalniku brez prevelikih odrekanj nadomestil Microsoftova Okna.

Zakup člankov

Izbirate lahko med:

Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal:

 

Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki