Kibernetski napadalci danes ne napadajo le spletnih strani, temveč predvsem naprave zaposlenih. Kako poskrbeti, da ena okužena naprava ali klik na škodljivo povezavo v e-poštnem sporočilu ne ogrozi celotnega podjetja?
Industrija 5.0 v svojem bistvu obljublja svetlejšo, bolj trajnostno in humano prihodnost. A ko teorija trči ob realnost proizvodnih obratov, postane jasno, da največji oviri za prehod nista nedozorela tehnologija in pomanjkanje kapitala, temveč ljudje in znanje.
V zadnjih letih je Slovenija v digitalizacijo izobraževanja vložila desetine milijonov evrov. Pretežno v strojno opremo za podporo izobraževanju. Imamo torej dovolj tehnologije. Vprašanje je, kaj smo ali še bomo z njo naredili. Mar sploh vemo, kaj od nje pričakujemo?
Preverili smo, kako umetna inteligenca spreminja zavarovalništvo. Pot gre nekako takole: od reaktivnega kritja škod do proaktivnega upravljanja tveganj, ki prve sploh preprečijo. Zakaj se torej zavarovanja dražijo?
Podjetja danes ne iščejo več zgolj platforme za sestanke, temveč inteligentna okolja, ki zmanjšujejo trenja pri delu, avtomatizirajo administrativna opravila in krepijo človeško povezanost v digitalnem prostoru.
Še pred nekaj leti smo o podatkih govorili kot o novi nafti. Danes se zdi ta prispodoba zastarela. Podatki so postali ustreznica električne energije v modernem podjetju – nevidna, a nujna infrastruktura, ki poganja vsak proces, od avtomatiziranega skladišča do personalizirane uporabniške izkušnje. Sočasno podatkovna analitika ni več zgolj tehnološka prednost, temveč higienski minimum za preživetje na trgu.
Tradicionalna osredotočenost na centralizirane podatkovne centre se umika distribuirani, inteligentni in avtonomni infrastrukturi. Pravzaprav kar umetna inteligenca postaja nova infrastruktura.
Pred našimi očmi se odvija korenit premik v filozofiji spletne prodaje. Če je pretekla leta zaznamovala digitalizacija, se zdaj vse vrti okoli inteligentne avtomatizacije in hiperpersonalizacije. Še več, e-trgovina se seli čez meje spletnih strani neposredno pred oči potrošnikov.
3D-tiskanje danes ne velja več za tehnologijo prihodnosti, temveč za zrelo orodje, ki postaja hrbtenica sodobne digitalne proizvodnje. Še pred leti smo o 3D-tisku govorili predvsem v kontekstu hitrega prototipiranja, zdaj pa je na vrsti obdobje serijske proizvodnje, kjer so ključni parametri ponovljivost, avtomatizacija in integracija v obstoječe procese.
Kljub nasprotnemu prepričanju laične javnosti je tiskanje danes za podjetja pomembnejše kot kadarkoli prej. Napredek na področju avtomatizacije, upravljanje delovnih tokov, ki jih poganja umetna inteligenca, trajnostne tehnologije in spreminjajoča se pričakovanja strank so spremenili način, kako podjetja izdelujejo, prilagajajo in dostavljajo tiskana gradiva.
Arhiv
Po kategorijah
