Članki - Monitor Pro / Avtor - Matej Huš

  • Prihaja digitalni evro

    Svet se v zadnjih desetletjih pospešeno digitalizira, k čemur sodijo tudi plačilni sistemi. Potrošnikom je že danes poleg gotovine na voljo cela paleta storitev, od bančnih nakazil in plačilnih kartic do internetnih posrednikov in kriptovalut, a vse to nudijo zasebni ponudniki. Centralne banke po vsem svetu so spoznale, da potrebujemo digitalno ustreznico gotovine, sicer jih lahko svet prehiti. ECB bi lahko do leta 2025 pripravil digitalni evro, če se bo pokazala potreba.

    Objavljeno: 30.3.2021 | Avtor: Matej Huš | Monitor April 2021
  • Libra - Obotavljanje Facebookove kriptovalute

    Prihodnost bo nedvomno prinesla digitalne valute, ki si bodo od današnjih kriptovalut izposodile več ali manj tehničnih rešitev. Med prvimi se je tega lotil Facebook, ki je v konzorcij pritegnil še dva ducata podjetij in se lotil megalomanskega načrta izdelave enotne valute in sistema za prenos denarja za tri milijarde uporabnikov. A pomisleki bank, pravila regulatorjev in odpor politike so projekt ogrozili in dodobra spremenili.

    Objavljeno: 31.3.2020 | Avtor: Matej Huš | Monitor April 2020
  • Do e-bank z aplikacijami zunanjih ponudnikov

    Elektronsko bančništvo z vsemi prednostmi smo potrošniki z veseljem usvojili, saj odpravi veliko obiskov bančnih poslovalnic. Kakor klasične banke že dlje časa niso več edine ponudnice plačilnih storitev, bodo v prihodnosti izgubile tudi monopol nad elektronskim bančništvom. Ustrezna evropska zakonodaja se je začela uporabljati letos.

    Objavljeno: 26.11.2019 | Avtor: Matej Huš | Monitor December 2019
  • Superračunalnik od blizu

    V prejšnji številki smo si ogledali, kako so sestavljeni moderni superračunalniki, in od daleč pokukali v slovenske superračunalniške zmogljivosti. Tokrat pa smo vzeli pot pod noge in jo mahnili v Novo Gorico, kjer v predmestju Kromberk najdemo enega večjih komercialnih superračunalnikov na Slovenskem.

    Objavljeno: 30.5.2017 | Avtor: Matej Huš | Monitor Junij 2017
  • Informacijska varnost: Dobre varnostne prakse

    V svetu elektronov in bitov na nas prežijo številne nevarnosti, a to ne pomeni, da smo povsem brez moči. Verjetnost, da nas zadenejo nevšečnosti, lahko korenito zmanjšamo z uporabo dobrih varnostnih praks. Nekatere izmed njih so samoumevne, druge bodo še postale take. Nekatere so namenjene rabi doma, druge uporabljajo tudi velike organizacije.

    Objavljeno: 28.2.2017 | Avtor: Matej Huš | Monitor Marec 2017
  • T kot tragično

    Julija letos je računovodjem po Sloveniji zastal dih, ko jih spletni brskalniki niso več spustili na spletne strani finančne uprave, češ da povezava ni varna. FURS je sicer hitro pripravil obvoz, ki je dostop spet omogočil, a pri tem poteptal varnostne standarde. Obljubili so sistemsko rešitev, toda po skoraj pol leta varnost ostaja polovičarska, problem pa obsega celotno državno upravo

    Objavljeno: 29.11.2016 | Avtor: Matej Huš | Monitor December 2016
  • Zakaj ne volimo po internetu

    Estonija se rada predstavi kot E-stonija, ker je država z najbolj informatizirano državno upravo v Evropi. Državljani imajo elektronske osebne izkaznice, s katerimi je mogoče po internetu postoriti večino opravkov z državno upravo. Pred desetletjem so uvedli tudi internetne volitve, s katerimi so želeli volivcem olajšati delo. Rezultat je vse prej kot navdušil.

    Objavljeno: 29.11.2016 | Avtor: Matej Huš | Monitor December 2016
  • Google, kaj tu piše?

    Strojno učenje je z rastjo količine podatkov, ki bi jih bilo koristno analizirati, in čedalje zmogljivejšimi računalniškimi sistemi z miz raziskovalnih inštitutov prispelo v gospodarstvo. Pri tem mu obilno pomagajo tehnološki velikani, ki so pripravili vrsto bolj in manj specializiranih orodij za različne uporabe pridobitev strojnega učenja. Google Natural Language API je namenjen analizi naravnega besedila.

    Objavljeno: 30.8.2016 | Avtor: Matej Huš | Monitor September 2016
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji