Več kot le videoklepet med ljudmi
Videokonference so postale bistvene za povezovanje in sodelovanje podjetij ter posameznikov. Razvoj teh tehnologij se, kakopak, ne zaustavlja, priče smo vedno novim inovativnim funkcijam in uporabniškim izkušnjam.
Videokonference so postale bistvene za povezovanje in sodelovanje podjetij ter posameznikov. Razvoj teh tehnologij se, kakopak, ne zaustavlja, priče smo vedno novim inovativnim funkcijam in uporabniškim izkušnjam.
Analiza podatkov je bistvena veščina za mnoga poslovna področja in panoge, a pozna tudi številne izzive. Ker postajajo podatki v sodobnih poslovnih okoljih vse bolj kompleksni, obenem pa tudi raznoliki in celo »bogati«, se podjetja in poslovni uporabniki soočajo z (vedno) novimi težavami. Iskanje učinkovitih rešitev pa pogosto omejijo na analitična orodja in tehnike, čeprav bi pogosto veljalo začeti z (drugačnim) načinom razmišljanja.
Da. Vsaj tako menijo hotelirji, ki stavijo na napredne tehnologije. Če lahko umetna inteligenca nadgradi delo ali zabavo slehernika, potem je dobrodošla tudi v turizmu in gostinstvu.
Zdaj že mora biti jasno: digitalna preobrazba ni zgolj tehnološka, nasprotno, je bolj kulturna sprememba poslovanja podjetij. In kot taka zahteva pravo kombinacijo ljudi, procesov in tehnologije.
Ko sem pred leti na teh straneh digitalno preobrazbo podjetij primerjal z učenjem letenja slonov, so me ljudje na IT-konferencah ustavljali in mi pripisovali bujno domišljijo. Nekaj let pozneje smo še vedno na istem. Drži, ne capljamo na mestu, številna podjetja so se premaknila (malo) naprej, a vendarle težko trdimo, da v družbi in poslu občutimo strašen napredek na račun digitalizacije. Pravzaprav bi si upal zapisati, da se je še najbolj popravilo (digitalno) poslovanje z državo, bolj kot s podjetji, kar je samo po sebi zgovoren podatek.
Se vam zdi 3D-tiskanje izdelkov znanstvena fantastika? Pa ni (več). Težko bi v panogi industrije našli bolj dinamično in pestro področje, kjer so spremembe (na bolje) edina stalnica.
Ljudje in podjetja najrazličnejšim algoritmom in programom vse bolj zaupamo – tudi v proizvodnji. Računalniško podprto proizvodnjo (CAM) tako v res naprednih okoljih že zamenjuje računalniško integrirana proizvodnja (CIM).
Moči umetne inteligence se niso mogla upreti niti orodja CAD. Oblikovalci in inženirji so po začetni previdnosti navdušeni.
Kakšna polena neki? No, ne dobesedno »polena pod noge«, temveč izzivi, ki jih bo na poti do uveljavitve v proizvodnji morala premagati tehnologija 3D-tiskanja. Industrija 3D-tiskanja se danes sooča s štirimi glavnimi izzivi: z napravami, materiali, s ponovljivostjo in z naknadno obdelavo natisnjenih izdelkov. Podjetja morajo preučiti, katera je najboljša tehnologija za posamezno aplikacijo 3D-tiskanja. Univerzalne rešitve ni, zato je veliko preizkušanja in ugibanja. Po podatkih analitikov pri Statisti so najbolj priljubljene tehnologije 3D-tiskanja modeliranje s taljenim nanosom (FDM), proizvodnja s taljenimi vlakni (FF) in selektivno lasersko sintranje (SLS), vendar imajo tudi stereolitografija (SLA) in druge rešitve, kakršna je PµSL za mikro 3D-tiskanje, velike prednosti, če podjetje za 3D-tiskane izdelke išče točno določene lastnosti.
Eno je jasno: ponavljajoči se procesi, ki temeljijo na pravilih, bodo avtomatizirani. Zanimivo pa bo videti, koliko rezerve bo v poslovnih procesih še našla tehnologija umetne inteligence.
Poiskali smo deset trendov s področja upravljanja dokumentov, ki bodo zaznamovali naslednjih ducat mesecev.
Proizvajalci tiskalnikov so preživeli pandemske šoke, zdaj pa se soočajo s spremenjenimi prioritetami podjetij in potrošnikov.
Je tudi v vašem podjetju prišla na vrsto zahteva po izboljšanju poslovne uspešnosti? Ste sami iskali rezerve ali pa ste vendarle poklicali svetovalce, morda celo strokovnjake (ne, to ni eno in isto, verjemite)? Ste morda zagrizli v jabolko digitalne preobrazbe in priznali, da bo treba v prihodnje delati drugače? Če ste na katerokoli od zgornjih vprašanj odgovorili pritrdilno, je zelo verjetno, da ste se soočili z izzivom prenove ali optimizacije poslovnih procesov, mogoče celo načrtovanja povsem novih … in, kakopak, orodij BPM.
Pisarne prihodnosti bodo drugačne, zelo drugačne. Pametna oziroma inteligentna avtomatizacija obljublja veliko – nemara bi se celo lahko financirala iz ustvarjenih prihrankov ter povečane produktivnosti zaposlenih.
Poslovneži in strokovnjaki menijo, da bo umetna inteligenca v zelo bližnji prihodnosti močno vplivala na delovanje ali celo korenito spremenila skoraj vsako branžo v poslovnem svetu. Na prihod tehnologije umetne inteligence v številnih podjetjih gledajo z navdušenjem, pogosto pa tudi s strahom. Obeti so veliki, le redka podjetja pa so prednosti umetne inteligence že dokazala v praksi.
Kibernetska varnost je izziv, ki se nenehno razvija. Tisti, ki skrbijo za digitalno obrambo podjetij, nikoli niso brez dela. Preverili smo, kako pravilno zaščititi digitalno krajino.
Največji izziv varnostnooperativnih centrov bo zmanjšati kadrovsko podhranjenost in njihovo preobremenjenost.
Priznajmo si: podjetja in organizacije ter celo varnostnooperativni centri nikoli ne bodo mogli zaposliti toliko varnostnih strokovnjakov, kot bi jih želeli ali potrebovali. Ker jih preprosto ni. Čas je, da to sprejmemo kot dejstvo. Kaj lahko storimo? Poleg očitnega pritiska na izobraževalni sektor, da podjetja, država in svet potrebujejo več tovrstnih profilov, velja ukrepati po najboljših močeh.
Inovacije v kmetijstvu so pomembnejše kot kadarkoli prej, vloga sodobne tehnologije pa vse večja.
Prav nobenega dvoma ni: podatki so danes eden najdragocenejših virov slehernega podjetja. Če jih le zna izkoristiti. Tu pa na sceno stopi analitika.
Angleško besedno zvezo business intelligence smo v preteklosti slovenili kot poslovno obveščanje, saj so se ta orodja pretežno uporabljala za ustvarjanje poročil članom uprave in direktorjem. Danes pa lahko tovrstna poslovna inteligenca opolnomoči praktično vsako delovno mesto in zaposlenega, ki ima opravka s sprejemanjem odločitev.
Pa bi jo morali. Vsak dan se v svetu ustvari 3,5 triljona bajtov novih podatkov. Že danes nepredstavljiva količina podatkov pa, odkar pomnimo, zgolj narašča. Kako obvladati množične podatke?
Vprašanje iz naslova ni provokacija, je čista realnost za vsa podjetja, ki želijo implementirati orodja za poslovno analitiko in inteligenco, skratka vsa, ki želijo iz podatkov, ki jih zbirajo in hranijo, iztisniti več vrednosti. Pogosto spregledano dejstvo je namreč, da vaši podatki ne bodo spregovorili, če jim ne boste zastavili pravih vprašanj.
...ali kaj vse se mora zgoditi, da na polici v trgovini vedno najdemo svoj priljubljeni izdelek.
Z boljšo digitalno tehnologijo je tudi oskrba z električno energijo zanesljivejša, varnejša in cenovno dostopnejša. Kar je v obdobju energetske lakote planeta še kako pomembno.
V hitro razvijajočem se svetu tehnologije, kjer so inovacije imperativ, smo priče preobrazbi, kaj preobrazbi, kar revoluciji. Zelene barve. Nekdanji v energetsko varčnost usmerjeni »zeleni IT« zamenjujeta trajnost in skrb za okolje na vsakem koraku. Bo industrija IKT talec okolju prijaznih praks?
Industrija 5.0 ni alternativni model, ki naj bi nadomestil industrijo 4.0, temveč gre za razvojni korak, ki tehnologijo postavlja v službo ljudi. Če danes sodobna proizvodnja temelji na medsebojni povezanosti strojev in sistemov IT, si industrija 5.0 prizadeva združiti vloge ljudi in strojev ter tako dopolniti in okrepiti prednosti drug drugega s ciljem bolj zdrave in trajnostne proizvodnje.
Informacijske tehnologije v industriji so v očeh laikov povezane z uporabo računalnikov za avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje. A so bistveno več kot to. Senzorji in strežniki so le del enačbe, ki skrbi, da se dogajanje v proizvodnji praktično ne ustavi. Ključna razlika, tako kot praktično povsod drugje, se danes dogaja v svetu programske opreme. Tu pa proizvodni IT pogosto zadene ob čeri, saj je v proizvodnji tempo programskih inovacij navadno bistveno počasnejši. Stari sistemi SCADA, Windows 95 in podobne tehnologije so v proizvodnji še kar v rabi – pač skladno s pristopom »kar deluje, ne menjaj«. In čeprav opravljajo za današnje razmere preprosta opravila, bi jih vendarle veljalo nadgraditi oziroma kar zamenjati. Če ne drugega zaradi varnosti, saj ne le da nimajo vgrajenih skoraj nič varnostnih mehanizmov, tudi preostala programska zaščita je tako »piškava«, da jo sodobne škodljive kode mimogrede zaobidejo ali »zlomijo«.
Kako pomembna je tehnologija v izobraževanju? Menda vedno bolj. Z njenim vključevanjem v obstoječe učne načrte lahko učitelji izkoristijo obogateno, interaktivno pa tudi spletno poučevanje ter učenje kot močno izobraževalno orodje.
Računalništvo v oblaku je danes vseprisotno. Raziskava podjetja Krusche Company je ugotovila, da več kot 90 odstotkov podjetij že uporablja IT-storitve več kot le enega oblačnega ponudnika, v povprečju pa pri velikih podjetjih naštejejo po skoraj pet različnih oblačnih platform. Preverili smo, kateri trendi dajejo veter v jadra računalništvu v oblaku.
Arhiv
Po kategorijah