Elektronsko bančništvo z vsemi prednostmi smo potrošniki z veseljem usvojili, saj odpravi veliko obiskov bančnih poslovalnic. Kakor klasične banke že dlje časa niso več edine ponudnice plačilnih storitev, bodo v prihodnosti izgubile tudi monopol nad elektronskim bančništvom. Ustrezna evropska zakonodaja se je začela uporabljati letos.
Pripravili smo seznam petih najpogostejših pritožb, ko gre za poslovne telekomunikacije.
"Zabavno je izdelati nekaj, za kar drugi menijo, da je nemogoče"
Skoraj se že piše leto 2020 in mobilna omrežja 5G so vse bliže. In to ne le na papirju.
Do čistokrvne komercializacije omrežij 5G smo morebiti res oddaljeni še več let, a nas ta že zdaj draži.
Povečana digitalizacija in globalna povezljivost povečujeta tveganja kibernetske varnosti, s čimer smo družba kot celota postali bolj ranljivi za kibernetske napade. Zato je bilo na ravni Evropske Unije nujno sprejeti potrebne ukrepe za zmanjšanje teh tveganj in izboljšanje kibernetske varnosti na enoten in med članicami usklajen način.
Mobilna omrežja pete generacije, znana pod kratico 5G, ne bodo prebojna tehnologija le v panogi telekomunikacij, temveč tudi širše. Pred nami je nova doba povezljivosti in inovacij. Prav tako omrežja 5G prinašajo veliko neznank, posebej, ko beseda teče o poslovnih modelih prihodnosti, povezanih z novo tehnologijo.
Obseg groženj s področja kibernetske varnosti se vsako leto povečuje, podjetja pa poročajo o pomanjkanju kvalificiranih kadrov, ki bi se jim ustrezno zoperstavili. Priprava naslednje generacije strokovnjakov za kibernetsko varnost ni hitro rešljiva naloga, zato bo treba zanjo strateško poskrbeti.
Podatkovni centri ostajajo eden temeljev IT-okolij podjetij, a načini njihove rabe se spreminjajo.
Ne slepimo se. Tudi v podatkovnih centrih prihaja do človeških in drugih napak. Po zaslugi vrhunske tehnologije pa so te le redko usodne.
Alexey Malanov, varnostni raziskovalec v podjetju Kaspersky, je prepričan, da bodo tehnologije s področja umetne inteligence vse bolj krojile področje kibernetske varnosti. Žal na obeh straneh.
Oktober je mesec kibernetske varnosti, mesec, ko mediji javnost še bolj obsežno ozaveščamo o tem, kako morata vsak posameznik in sleherno podjetje skrbeti za kibernetsko higieno ter kako poskrbeti za varnost in zasebnost na internetu. Novinarji z vsega sveta s(m)o vse bolj zaskrbljeni za njiju. Kako tudi ne bi bili? Mar res vemo, kaj ponudniki oblačnih storitev delijo s posameznimi državami oziroma z njihovimi službami domovinske varnosti (oziroma ustreznimi vohljaškimi organi)? Tudi če ne vemo, lahko vsaj sumimo. Ko beseda nanese na rabo oblačnih rešitev, sam zagovarjam tezo, da je paranoja celo zdrava in koristna.
Prizadevanje za digitalizacijo zdravstva traja že vsaj 10 let – takrat so bolnišnice in zdravniki začeli uporabljati elektronske zdravstvene evidence in informacijske sisteme. A čas je za naslednji korak, temeljito informatizacijo in digitalizacijo zdravstva.
Številna podjetja danes vodi imperativ iskanja, ustvarjanja in hrambe najrazličnejših podatkov. V teh se namreč skriva poslovna vrednost. Preverili smo, kateri trendi obvladujejo področje upravljanja podatkov.
Podjetja imajo danes na voljo cele gore podatkov, a se zdi, da jim nikakor ne uspeva, da bi jih izkoristila in spremenila v otipljive rezultate. O podatkih veliko govorijo, a res nisem prepričan, da vedo, kako jih dobičkonosno uporabiti. Če bi jih, potem raziskava družbe Deloitte ne bi pokazala, da 80 odstotkov novih izdelkov svoje mesto na prodajnih policah izgubi v manj kot letu dni, torej se jim ni uspelo dokazati na trgu. Ali še hujši statistični podatek: da približno 96 odstotkov inovacij nikoli ne povrne kapitalskih naložb vanje. Kaj torej gre narobe, če pa imajo podjetja na voljo vse mogoče podatke – bojda tudi take, ki jim natančno dajo vedeti, česa si uporabniki želimo? Ne glede na ogromno količino razpoložljivih podatkov podjetja teh preprosto ne izkoristijo, bržkone predvsem zato, ker niti ne vedo, kako naj bi jih.
Poslovne fantazije o tem, kako v oblaku vse deluje »na klik«, v praksi kaj hitro naletijo na trdna tla. Resnica je, da je prenos poslovanja v računalniški oblak precej zahtevna naloga, med katero podjetja čakajo številni izzivi.
Vsako leto napredek tehnologij za razvoj programske opreme osupne celo razvijalce same. Razvoj večplastnih aplikacij, ki delujejo na različnih platformah, tehnologije podatkovnih blokov, strojno učenje in umetna inteligenca so le nekatera izmed področij z izjemno rastjo. V svetu poslovne programske opreme ni nikoli dolgčas, nasprotno, kolesje se vrti hitreje kot kadarkoli prej.
Microsoft je predstavil novo storitev gostovanja v oblaku Azure Dedicated Host, ki podjetjem nudi dedicirane strežnike in z njimi povezane storitve v oblaku, a pravo razburjenje konkurence in širše javnosti je povzročila spremna novica, v kateri oznanjajo spremembo licenčne politike za uporabo programskih izdelkov v oblaku, kot so Windows Server, SQL Server in drugi priljubljeni izdelki.
Računalništvo v oblaku je v zadnjih letih postalo platforma za spodbujanje digitalnih preobrazb in posodabljanje IT-okolij. Podjetja vse pogosteje iščejo dodatno prilagodljivost poslovanja in/ali prihranke stroškov z najemom programske opreme od ponudnikov, kot so Amazon Web Services (AWS), Google Cloud Platform (GCP), Microsoft Azure in drugih. Raziskava podjetja Forrester Research ugotavlja, da večina podjetij že »nabavlja« storitve v oblaku pri dveh ponudnikih ali več, pri čemer je svetovna poraba za storitve iz javnih oblakov že dosegla preračunanih 180 milijard evrov. Kaj podjetja sili v oblak? Predvsem številne možnosti, ki bi jih težje oziroma vsaj znatno dražje uresničila, če bi gradila lastne podatkovne centre. Posel je tekma in računalniški oblak je tista tehnološka platforma, ki omogoča hitre rezultate. Podjetja imajo stalno v mislih svoje konkurente, saj tudi ti s pridom izkoriščajo poslovno programsko opremo iz oblaka, selitev podatkov v oblačne zbirke podatkov in bliskovito hitro obdelavo ter analitiko, tehnologijo strojnega učenja itd.
Razvoj področja poslovnega obveščanja je eden najbolj dinamičnih v svetu poslovne programske opreme. Podjetja vseh velikosti se ne sprašujejo več, ali potrebujejo (še večji) dostop do analitike in poslovnega obveščanja, temveč jih zanima, katere so najboljše rešitve za njihovo vrsto poslovanja.
Biti podatkovno usmerjen ali gnan ni več nekaj futurističnega, saj takšen način delovanja postaja norma v sodobnem poslovnem svetu.
Podjetja Amazon Web Services (AWS) ni treba posebej predstavljati, vedno večji del sveta hrani svoje podatke v njegovem oblaku. Tehnični »evangelist« podjetja Ian Massingham je z nami delil več podrobnosti svojega dela in nam orisal bližnjo, pretežno oblačno prihodnost.
Učijo nas, da so spremembe edina stalnica. Toda praksa kaže, da se tudi v poslu vzorci in pristopi ponavljajo, včasih celo ciklično. Skoraj nikoli nismo priče popolnoma novim poslovnim modelom. Obstoječi se najpogosteje le uporabijo v novi industriji, za nov izdelek ali storitev.
Spletna trgovina ni vsemogočna, kot se je morebiti zdelo na prvi pogled. Vse bolj jo namreč ogroža mobilna prodaja. To pa skrbijo digitalni pomočniki. Kaj, če bomo nekega dne vse stvari naročali le še pametnemu zvočniku ali uri na zapestju?
Sodobni trendi na področju e-trgovanja gredo v smeri zagotavljanja brezšivne in vključujoče uporabniške izkušnje. Tehnologija trgovcem pomaga pri vizualizaciji in interakciji z izdelki.
V vsakdanjem življenju se srečujemo z dilemo iskanja vrednosti – zapraviti več za kakovostne izdelke ali privarčevati in kupiti izdelke ceneje. Na žalost se na koncu vedno izkaže, da cenejše izdelke vprašljive kakovosti dolgoročno preplačamo. Naj bo to izbira športnih copat, pohištva ali avtomobila. Ta dilema ni tuja niti poslovnemu svetu, kar je seveda logično. Ideja poslovanja je ustvariti čim večji dobiček, v to enačbo pa seveda sovpada zmanjševanje stroškov.
Preobrazbo industrije ljudje navadno povezujemo s sprejetjem nove tehnologije. Čeprav so nove tehnologije pogosto ključni dejavniki pri poslovni preobrazbi, pa same po sebi še nikoli spremenile posamezne industrije ali panogo. O preobrazbi govorimo takrat, ko se spremeni poslovni model. Ta lahko, denimo, poveže novo tehnologijo s potrebami nastajajočega trga.
Na nedavni konferenci Google Cloud Next je spletni velikan najavil novo storitev, ki bo tehnologiji strojnega učenja in umetne inteligence uporabila v namene razumevanja dokumentov. Storitev, poimenovana Document Understanding AI, je trenutno še v preizkusni (beta) fazi.
Oblačne platforme za upravljanje dokumentov in drugih poslovnih vsebin iz dneva v dan dokazujejo svoje prednosti.
Digitalna preobrazba je močno udarila po vsem analognem, tudi področju tiskanja, saj se vedno več dokumentov v poslovnih okoljih digitalizira in obdeluje v elektronski obliki. A tiskanje še zdaleč ni obsojeno na propad.
Arhiv
Po kategorijah
