Poslovni modeli za sodobni vsakdan

Objavljeno: 28.5.2019 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Monitor Pro | Revija: Junij 2019

Učijo nas, da so spremembe edina stalnica. Toda praksa kaže, da se tudi v poslu vzorci in pristopi ponavljajo, včasih celo ciklično. Skoraj nikoli nismo priče popolnoma novim poslovnim modelom. Obstoječi se najpogosteje le uporabijo v novi industriji, za nov izdelek ali storitev.

Toda nekatere panoge se tudi po zaslugi najsodobnejše tehnologije že soočajo s tektonskimi spremembami –z disrupcijo, če grdo poslovenim najustreznejšo angleško besedo. S tehnološko gnano preobrazbo, ki ustvarja nove poslovne modele in stare načine dela potiska na smetišče zgodovine. Lep primer je storitev prevoza potnikov, ki jo nudi ameriška družba Uber in z njo ogroža klasične storitve taksi prevozov po skoraj vsem svetu. Uberju je v svoji nameri uspelo, ne da bi si lastil en sam taksi. Kako? Podjetje ima tehnološko napredno platformo, ki zna povezati voznike (povprečne državljane) in iskalce prevozov prek interneta, natančneje mobilnih naprav, in to na kar se da praktičen način. Bistveno bolj kot v svetu taksi prevozov, kjer je treba poklicati dispečersko službo in se zanašati na bolj ali manj točen približek informacije o času, kdaj bo do nas prišel taksi, lahko v mobilni aplikaciji Uber spremljamo napredek naročenega prevoza in imamo precej boljše informacije o prevozniku ter prevoznem sredstvu pa tudi stroških, ki bodo nastali do izbrane ciljne destinacije. Sprememba, ki jo je v svetu taksi prevozov povzročilo podjetje Uber, je tako močna, da si je njihova disrupcija v pogovornem jeziku prislužila kar lastno skovanko »uberizacija«.

Uspešni disruptivni poslovni modeli se pogosto osredotočajo na stranko oziroma uporabnika. Nove tehnologije so spremenile vedenje kupcev, hkrati pa dale podjetjem in ponudnikom tudi možnost, da izpolnijo nove kupčeve želje, potrebe in zahteve. Priče smo novim modelom naročnin, platformam in številnim drugim novostim interakcije ter povezave med ponudnikom in stranko.

Vsekakor velja spomniti še na nekaj drugega. Mnoga uspešna podjetja združujejo oziroma kombinirajo različne poslovne modele in celo uporabljajo različne poslovne modele za različne dele svojega poslovanja. Pravilna kombinacija inovativnih izdelkov in inovativnih poslovnih modelov lahko igra še kako pomembno vlogo pri uspehu podjetja. V nadaljevanju predstavljamo devet najpomembnejših pomembnih poslovnih modelov, ki ta hip vladajo na trgu.

(Delna) brezplačnost kot poslovni model (angl. Freemium)

Čeprav bomo kakšnega slavnega ekonomista slišali reči, da brezplačno ni poslovni model, pa stroka brezplačnost vsekakor uvršča med poslovne modele. Še več, v praksi je (delna) brezplačnost celo eden izmed najpogosteje uporabljanih poslovnih modelov. Potrošnik prejme izdelek ali storitev brezplačno. Pri tem ima na voljo samo osnovne funkcije, za dodatne, t. i. premijske funkcije oziroma razširitev funkcionalnosti pa mora plačati. Brezplačnost kot poslovni model uporabljajo številna majhna pa tudi velika podjetja, saj je zelo učinkovita metoda za hitro doseganje široke zbirke strank oziroma uporabnikov storitve. Ta poslovni model je še posebej primeren za izdelke ali storitve, ki imajo nizke stroške (npr. dodatni stroški na dodatno stranko), oziroma tam, kjer uporabniki (bolj ali manj nevede) plačujejo s svojimi podatki in informacijami, podjetja pa najdejo uspešen način monetizacije le-teh.

Značilni primeri: Spotify, LinkedIn, MailChimp

Vseprisotni naročniški modeli

Naročniški poslovni model je v zadnjem desetletju izjemno priljubljen na skoraj vseh področjih. Podjetja so namreč ugotovila, da lahko tudi svoje izdelke in storitve ponudijo v obliki naročnine. Znesek, ki bi se navadno pojavil samo enkrat (torej ob nakupu), se tako porazdeli na daljše časovno obdobje (od tod tudi različne vezave) ali pa se ustvari nova storitev, ki se uporabniku periodično zaračunava. Cilj je v obeh primerih enak: bolj ali manj dolgoročno vezati stranko na ponudnika. V nasprotju z enkratnim nakupom ima stranka v naročniškem modelu več koristi, npr. sprotne nadgradnje, izboljšave in/ali razširitve storitve. Celo izdelke, ki jih ni mogoče deliti na manjše dele, lahko podjetja pretvorijo v naročnino. Spletni trgovec Amazon je opravil pionirsko delo s svojim sistemom, ki strankam omogoča redno dostavo izdelkov, kot so detergenti, kozmetika ipd., za mesečno naročnino.

Značilna primera: Amazon, Netflix

Popolno zastonjkarstvo

Poslovni model popolnega zastonjkarstva je pridobil priljubljenost predvsem na račun spletnega velikana Google, ki večino svojih storitev zagotavlja povsem zastonj. Za mnoge podjetnike je to sicer najbolj nerazumljiv poslovni model, vendar je treba priznati, da ima velik potencial v primeru določenih storitev. Zastonjkarski poslovni modeli namreč vrednost ustvarjajo drugje in navadno vrednotijo podatke o strankah za namene oglaševanja ali prilagojene ponudbe. Kot rečeno, popolno zastonjkarstvo je vendarle redko – pogosto ga plačamo s podatki.

Značilna primera: Google, Facebook

Digitalne tržnice so v porastu

Za nekatere vrste industrije so spletne tržnice že imele oziroma še vedno imajo velik potencial pa tudi rušilno moč. Poslovni model, ki predvideva uporabo digitalne tržnice za povezovanje prodajalca in kupca na skupni platformi, ima vrednost za vse vpletene. Skrbnik digitalne (spletne, mobilne) tržnice denar služi s posredniškimi provizijami ali pa (pogosto fiksnimi) transakcijskimi stroški. Te lahko plača ponudnik, ki izdelke ali storitve ponuja prek tržnice, kupec ali pa kar oba. Čeprav je to redkeje videno, lahko digitalne tržnice za služenje denarja uporabljajo članarino, skoraj vse pa danes dodatne prihodke ustvarjajo z oglaševanjem.

Značilni primeri: Amazon, Alibaba, eBay, Uber

Delitvena ekonomija

V klasičnem smislu poslovni model delitvene ekonomije spominja na najemniški poslovni model. Blago ali storitve, ki jih lahko kupimo, so običajno na voljo le za natančno omejeno časovno obdobje. Zgovoren je primer skupne rabe avtomobila. Vozilo je uporabniku na voljo za določeno časovno obdobje in število kilometrov – seveda ob plačilu. Pogosto takrat, ko ga njegov lastnik ne potrebuje. Na splošno se model delitvene ekonomije lahko uporabi za vse izdelke, bodisi od fizičnih oseb ali podjetij, vse pogosteje pa je prisoten tudi na področju oddajanja nepremičnin (v kratkoročni najem) ali rabe neopredmetenih sredstev.

Značilni primeri: Airbnb, Lyft, Mobility

Stava na premijsko uporabniško izkušnjo

Nadpovprečna uporabniška izkušnja je velik adut podjetja ali ponudnika in jo je vsekakor moč dobro unovčiti. Primer, ki je bržkone poznan vsem, je delovanje družbe Apple. Ta vse stavi na nadpovprečno uporabniško izkušnjo, ki še doda vrednost samemu izdelku. Tako lahko podjetje za svojo blagovno znamko, storitev, izdelek in predvsem uporabniško izkušnjo tudi zaračuna premijske cene.

Značilna primera: Apple, Tesla

Prodajne piramide

Prodajne piramide sodijo med značilne poslovne modele, ki jih podjetja v bolj ali manj nespremenjeni obliki uporabljajo že vrsto let. Prednosti so v pogosto enostavni postavitvi piramid in enostavnem upravljanju ter zaračunavanju ponujenih izdelkov oziroma storitev. Primerne so tudi za podjetja, ki večino prihodkov ustvarijo prek partnerjev. Še posebej zanimive so prodajne piramide za prodajo izdelkov z visokimi maržami.

Značilna primera: Dropbox, Microsoft

Ustvarjanje (lastnih) ekosistemov

Dolgoročna vezava kupcev predstavlja sanje vsakega podjetnika. Eden od načinov vezave kupca na podjetje so tudi t. i. ekosistemi. Ti so prisotni na številnih področjih, zelo zgovorna sta ekosistema na področju pametnih telefonov, kjer kupec lahko izbira Applov iOS ali pa širši Android ekosistem. V nadaljevanju namreč kupuje strojno opremo in uporablja programsko opremo, ki je združljiva samo v istem (eko)sistemu. To otežuje spremembe in preprečuje uveljavljanje novih konkurentov.

Značilna primera: Apple, Google

Poslovni model česarkoli na zahtevo

Temelj poslovnega modela na zahtevo izkorišča resničnost pregovora »čas je denar«. Podjetja oziroma ponudniki prodajajo takojšnji dostop, pogosto tudi premijskega, do izdelkov, storitev ali vsebin, ki jih je mogoče priklicati v določenem trenutku. Video na zahtevo, taksi na zahtevo in mnoge druge podobne rešitve so vse pogostejše. Podjetja ali osebe z blagom ali s časom zagotavljajo storitve osebam brez blaga in časa, vendar z denarjem.

Značilni primeri: Amazon Prime, Uber

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki