Tudi podatkovni centri se (pospešeno) spreminjajo

Objavljeno: 29.10.2019 | Avtor: Vinko Seliškar | Kategorija: Monitor Pro | Revija: November 2019

Podatkovni centri ostajajo eden temeljev IT-okolij podjetij, a načini njihove rabe se spreminjajo.

Pogled v prihodnost podatkovnih centrov da hitro vedeti, da se tudi v njihovem svetu razmere pospešeno spreminjajo. Čeprav so največje pozornosti deležni gromozanski podatkovni centri podjetij, kot so Google, Microsoft, Apple in Facebook, se pomenljive spremembe dogajajo tudi v podatkovnih centrih podjetij. Za večino velja, da že dolgo več ne opravljajo le nalog, za katere so bili sprva postavljeni, temveč iz meseca v mesec »prežvečijo« več IT-bremen, in to na nove, zanimive načine. K temu namreč prispeva poplava podatkov v navezi z analitiko in s projekti umetne inteligence.

Zakaj podjetja sploh imajo oziroma gradijo podatkovne centre v času, ko se malodane vse seli v oblak? Bolj pragmatični strokovnjaki ob tej ideji hitro zamahnejo z roko, češ, saj bodo vedno obstajale tehnologije, poslovni procesi in podatki, ki jih bo podjetje želelo imeti povsem zase, pod popolnim nadzorom. In prav zato podatkovni centri ostajajo pomemben del IT-okolij večjih podjetij. A s spremembami tehnologij, ki smo jim priča, se spreminja tudi raba podatkovnih centrov.

Dogajanje na robu

Pristop centralizacije in obdelave IT-bremen na eni »vsega zmožni« lokaciji pospešeno zamenjuje obdelava podatkov na robu omrežja – torej tam, kjer nastajajo. Podjetja postavljajo vse več manjših podatkovnih centrov na svojih lokacijah, kar je še posebej očitno pri ponudnikih storitev iz oblaka, ki želijo zmogljivosti premakniti bliže strankam. Tovrstna relokacija obdelave podatkov v navezi s poplavo podatkov, ki jo za seboj puščajo naprave interneta stvari, zahteva obdelavo podatkov v realnem času in skoraj brez zakasnitev. Če se bo internet stvari še naprej s tako vnemo selil v naša življenja in posel, bomo lahko občudovali vse več (manjših) podatkovnih centrov.

Razmah kolokacij

Podjetja, kot rečeno, selijo svoje vire na mesta, kjer jih najbolj potrebujejo. A gradnja lastnih podatkovnih centrov na porazdeljenih lokacijah za marsikatero med njimi ni finančno upravičena, zato iščejo partnerje za t. i. kolokacijo, tj. ponudnike, ki jim v svojih obstoječih podatkovnih centrih omogočijo postavitev lastnih strežnikov. Ta strategija oddelku IT vrača podporno vlogo – skrbeti mora za miniaturne ali celo mikro podatkovne centre (podatkovni center v škatli) pri različnih ponudnikih.

Zasebni oblaki se ne dajo

Številna podjetja pa se kljub premiku poslovanja v oblak ne želijo odreči nadzoru nad infrastrukturo. Tista z dovolj denarja gradijo svoje zasebne oblake. Takšnih je, po podatkih IDC, danes 28 odstotkov. Javna oblačna infrastruktura pa se uporablja tam, kjer je to »nujno zlo«, oziroma za poslovanje manj kritičnih aplikacij in storitev. Končni uporabniki seveda ne ločijo, od kod prihaja njihova storitev, niti jih to ne zanima, dokler storitev deluje. Zasebni oblaki torej tudi skrbijo, da povpraševanje po podatkovnih centrih še dolgo ne bo upadlo.

Podatkovni centri in visoko zmogljivo računalništvo

Aplikacije s področja visoko zmogljivega računalništva (HPC) prav tako skrbijo za rast številk na področju podatkovnih centrov. Prednjačita tehnologiji umetne inteligence in strojnega učenja, ki zahtevata izjemne strojne zmogljivosti, če naj obdelujeta masovne podatke in pomagata podjetjem ustvariti konkurenčno prednost. Različni projekti, prototipiranje in poskusi so tudi stalne stranke podatkovnih centrov s področja HPC.

Hibridni oblak

Ko beseda teče o prihodnosti podatkovnih centrov, malodane vsi v IT-industriji na prvo mesto postavljajo hibridne oblačne postavitve, saj te obljubljajo najučinkovitejše izkoriščanje virov – rabo aplikacij v obliki storitev iz oblaka in obdelavo podatkov na lokaciji. Kombinacija velikega podatkovnega centra (oblak) in več manjših (na ključnih lokacijah) bo krojila prihodnost informatike.

Izzivi na področju upravljanja

Zahteve po nadzoru oziroma upravljanju ali vsaj boljšem vpogledu v delovanje podatkovnega centra so prisotne tako v javnih kot zasebnih oblakih. Skrbniki podatkovnih centrov morajo imeti natančen vpogled v to, kako posamezna aplikacija ali storitev deluje, ne glede na to, kje se nahaja, in zagotavljati njeno razpoložljivost ter dogovorjeno raven storitve. Za kaj takega seveda zgolj orodja za upravljanje infrastrukture niso dovolj in jih ponudniki nadgrajujejo ter kombinirajo z drugimi upraviteljskimi orodji, ki spremljajo delovanje aplikacij ter storitev. Podatkovni center na ta račun postaja vedno bolj programsko opredeljen (SDDC), saj je na vrhu prioritet ponudnikov zahteva po možnosti dodajanja storitev na zahtevo. V programsko opredeljenem podatkovnem centru pa uspevajo le tehnologije, kot so hiperkonvergenčna infrastruktura in programsko opredeljena omrežja, saj le te lahko zagotovijo želeno prilagodljivost in upravljanje.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki