Prihodnost sodelovanja in digitalnih komunikacij
Poenotene komunikacije se razvijajo ter selijo v osrčje poslovne in tehnične infrastrukture.
Poenotene komunikacije se razvijajo ter selijo v osrčje poslovne in tehnične infrastrukture.
V manj kot dveh desetletjih se je računalniški oblak iz obrobne inovacije razvil v hrbtenico digitalne družbe. Od preprostega shranjevanja podatkov do celovitih poslovnih platform, oblak podjetjem omogoča preobrazbo znotraj in zunaj svojih zidov.
Računalniški oblak zveni kot obljuba odrešitve za poslovne izzive. Tehnološki mit, ki obljublja neomejene zmogljivosti, takojšnjo dostopnost in po novem še (umetno) inteligenco na zahtevo. A čeprav je njegovo jedro sestavljeno iz silicijevih možganov in kablov, prepredenih skozi kontinente, oblak ni božanstvo. Je orodje. In kot vsako orodje nosi v sebi ambivalentnost.
Sodobna logistika ni zgolj niz tehničnih inženirskih izzivov, temveč umetnost usklajevanja tokov, prostorov, ljudi in časa, kjer vsak element – od načrtovanja poti do upravljanja zalog – zahteva ustvarjalno vizijo, dobro strategijo in še boljšo izvedbo. Logisti uporabljajo podatkovne modele kot čopiče, orodja IoT in umetno inteligenco kot barvno paleto, medtem ko digitalni dvojčki, avtomatizacija in robotizacija tvorijo platno, na katerem nastaja brezhibna simfonija premikanja dobrin. Preveč pesniško? Prav. A to ne spremeni dejstva, da je sodobna logistika umetnost.
V sodobnem zdravstvu se razvoj naprednih tehnologij poglobi v posameznikovo biologijo, materializacijo anatomske unikatnosti in mehansko preobrazbo kirurških postopkov. Ste pripravljeni na zdravstvo prihodnosti?
Implementacija sodobnih tehnologij v skladišča prinaša številne prednosti, kot so izboljšana učinkovitost, natančnost, varnost in prilagodljivost.
Digitalna preobrazba transporta ni zgolj nadgradnja obstoječih sistemov z novimi tehnologijami, temveč celovita sprememba paradigme mobilnosti, kjer se podatki, povezljivost in avtomatizacija prepletajo v inteligentne, trajnostne in uporabniku prilagojene rešitve.
V svetu, ki diha v ritmu električnih impulzov, so podatkovni centri postali svetišča sodobne družbe. V njih ni molitev, temveč transakcije. Ni poslikanih stekel, temveč svetlobni podpis notranjosti krojijo LED-sijalke. V njih se ne časti bogov, temveč informacije. In kljub tej navidezni veličini, kljub milijardam (podatkov in evrov), ki tečejo skozi njihove optične žile, nekaj »ne štima«. Nekaj temeljnega, tihega, a nezanemarljivega. Kaj je torej danes narobe s podatkovnimi centri?
V svetu, kjer algoritmi (že) odločajo namesto ljudi in kjer je resnica shranjena v neskončnih zbirkah ničel in enic, stojijo tihi velikani – podatkovni centri. Ti niso le infrastrukturne postaje digitalne civilizacije, temveč metaforične katedrale sodobnosti: prostori, kjer človeštvo časti znanje, povezljivost in hitrost obdelave podatkov. V njih ne boste slišali molitev, temveč šum prezračevalnih sistemov in brnenje elektronskih sklopov sistemov napajanja.
Danes se IT-infrastruktura ne meri več po tem, koliko strežnikov imate, temveč po tem, kako hitro se lahko prilagodite spremembam. Je vaša infrastruktura zmožna absorbirati šoke, podpreti sodobne delovne obremenitve (beri: umetno inteligenco), ohraniti varnost v vsakem kotičku in ob tem še varčevati z energijo?
Verjetno ste že slišali analogijo, da je posel močno podoben športu. Tudi v podjetju sestavite najboljšo mogočo ekipo sodelavcev in jo »postavite na igrišče« oziroma pošljete na tržišče s strategijo, za katero upate, da bo zmagovalna. Sir Alex Ferguson, legendarni trener prav tako legendarnega nogometnega kluba Manchester United, je že pred desetletji izjavil, da ima pot do uspeha opraviti z odpravo čim večjega števila presenečenj, saj je življenje polno nepričakovanih dogodkov. Povedano drugače: gre za to, da se stvari v praksi spreminjajo in da mora podjetje včasih (in čedalje pogosteje) prilagoditi svojo strategijo, da bi zmag(ov)alo.
Kakovost podatkov in informacij še kako vpliva na odločanje v različnih panogah. Področje podatkovne znanosti se spopada z novimi izzivi in priložnostmi ne le glede zbiranja in analize podatkov, temveč tudi razumevanja in rabe pri poslovnih uporabnikih.
Videokonference so postale eno ključnih orodij sodobnih komunikacij, saj povezujejo posameznike in podjetja po vsem svetu. Njihov pomen že presega rutinske sestanke in močno vpliva na poslovanje podjetij, spreminja celotno izobraževanje, trgovino in zdravstvo.
E-trgovina bo kmalu predstavljala četrtino vse maloprodaje, pri čemer več kot tretjina (37 odstotkov) potrošnikov spletne nakupe že opravlja tedensko.
Zadnje leto se zdi, da vsi v IT (in širše) govorijo le še o umetni inteligenci, toda ob analizi trendov digitalne preobrazbe hitro postane jasno, da generativna umetna inteligenca in strojno učenje nista edini inovaciji, na kateri velja biti pozorni.
Drži, da je pandemija pospešila vlaganja v svet IT, da smo lahko delali in se izobraževali na daljavo. Nekaj od teh navad smo ohranili še danes. Torej smo sebi in drugim dokazali, da se spremembe da uvesti. Ampak zdi se mi, da se hitro vračamo na stara pota, vsaj kar zadeva digitalno preobrazbo. Pravilno smo postavili en košček, a mozaik je še velik.
3D-tisk oziroma dodajalna proizvodnja preoblikuje načrtovanje in proizvodnjo najrazličnejših izdelkov – serijskih ali po meri. Preverili smo najobetavnejše tehnologije v svetu 3D-tiskanja.
Novotarij in odprtih vprašanj v svetu CAD in CAM je čedalje več. A zdi se, da tudi konkretnih odgovorov ...
Tehnološke napovedi so vedno tvegane, a o stavku iz naslova niti malo ne dvomim. 3D-tiskanje ni muha enodnevnica, temveč konkretna, oprijemljiva tehnologija s prav takšnimi rezultati – izdelki, ki jih lahko vzamemo v roke, uporabljamo ali pa nekam vgradimo. Omejitev za 3D-tiskanje je iz leta v leto manj, saj vstopa na vedno nova področja. Ne le v industriji in domačem okolju, temveč celo v medicini, kjer se zdijo preboji pravzaprav na ravni filmov žanra znanstvene fantastike. Vsaj tako jaz gledam na 3D-tiskanje žil in celotnih organov.
Kaj bo prej množično razširjeno – brezpapirno poslovanje ali samovozeči avtomobili? Če bi sodili po trenutnem stanju, potem se zdi brezpapirno poslovanje prej uresničljiv ideal, saj ga je nekaterim podjetjem že uspelo doseči, povsem avtonomne vožnje, razen v precej natančno določenih pogojih in okoljih, pa pač še ne. Toda če hkrati pomislimo na to, da po svetu še vedno natisnemo okoli 50 bilijonov dokumentov letno, pa v to številko seveda niso všteti vsi časopisi, revije, navodila za uporabo izdelkov in cel kup drugih vsebin na papirju, je družba od vseprisotnega brezpapirnega poslovanja vendarle še zelo zelo daleč.
Prihodnost upravljanja vsebin zaznamujejo hiter tehnološki napredek in spreminjajoča se pričakovanja uporabnikov. V ospredje stopajo personalizacija vsebin, optimizacija za mobilne naprave ter interaktivnost.
Tiskanje je danes dinamična mešanica inovativnosti, trajnosti in na stranke osredotočenih rešitev. Ti trendi ne kažejo le tehnološkega napredka proizvajalcev tiskalnikov, temveč tudi njihovo globlje razumevanje potreb strank in okoljske odgovornosti.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih