Še naprej bo oblačno
Računalništvo v oblaku je v zadnjih letih postalo platforma za spodbujanje digitalnih preobrazb in posodabljanje IT-okolij. Podjetja vse pogosteje iščejo dodatno prilagodljivost poslovanja in/ali prihranke stroškov z najemom programske opreme od ponudnikov, kot so Amazon Web Services (AWS), Google Cloud Platform (GCP), Microsoft Azure in drugih. Raziskava podjetja Forrester Research ugotavlja, da večina podjetij že »nabavlja« storitve v oblaku pri dveh ponudnikih ali več, pri čemer je svetovna poraba za storitve iz javnih oblakov že dosegla preračunanih 180 milijard evrov. Kaj podjetja sili v oblak? Predvsem številne možnosti, ki bi jih težje oziroma vsaj znatno dražje uresničila, če bi gradila lastne podatkovne centre. Posel je tekma in računalniški oblak je tista tehnološka platforma, ki omogoča hitre rezultate. Podjetja imajo stalno v mislih svoje konkurente, saj tudi ti s pridom izkoriščajo poslovno programsko opremo iz oblaka, selitev podatkov v oblačne zbirke podatkov in bliskovito hitro obdelavo ter analitiko, tehnologijo strojnega učenja itd.
Računalništvo v oblaku je ta hip bržkone najboljši način, s katerim lahko podjetja prebojne ideje spremenijo v napredno programsko opremo – in to precej hitreje kot s klasičnimi pristopi. Odločitvi za rabo programske opreme iz oblaka pogosto sledi naslednji izziv – kako vanj prestaviti podatke, ustvarjene v poslovnih aplikacijah in sistemih (SAP, Oracle in podobnih).
Številni direktorji informatike in njihovi nadrejeni ali pa vsaj odgovorni za finance v podjetjih si nohte grizejo že ob številkah. Pristop, ko vso informatiko in podatke, ki jih podjetje premore, »primeš in preneseš« v oblak, le redko deluje. Poleg tega je pogosto precej drag, odvisno od arhitekture, ki jo podjetje uporablja v svojem IT-okolju. Najpreprostejše rešitve so tudi v oblaku najcenejše in obratno. Oblak je pripomogel k rojstvu zanimivih rešitev, poznanih pod kratico FinOps – gre za kombinacijo poslovnih praks in analitične programske opreme, ki podjetjem izračuna porabo v oblaku, ko se enkrat preselijo vanj.
Podjetja se zavedajo potrebe, da se velja tudi v oblaku izogniti t. i. primežu ponudnika. Razvoj aplikacij za oblačna okolja jim gre pri tem naproti. Zahvaljujoč zabojnikom (Docker), tehnologiji Kubernetes in računalništvu brez strežnikov (angl. serverless) se korenito spreminja način rabe osnovnih poslovnih aplikacij. Kubernetes, programska oprema, ki avtomatizira implementacijo, spreminjanje in upravljanje programskih zabojnikov, postaja prva izbira podjetij, ko ta ustvarjajo programsko opremo. Z njo je lažje uvajati, spreminjati in (za)varovati programsko opremo oziroma njene nove funkcionalnosti, saj večina teh obstaja v obliki programabilnih vtičnikov API. Računalništvo brez strežnikov pa podjetjem omogoča, da upravljajo aplikacije in storitve, ne da bi zanje zgradila in vzdrževala infrastrukturo. Direktorji oziroma oddelki informatike si želijo uiti rutini vzdrževanja sistemov, ki danes od njih zahteva daleč največ časa in denarja. Računalništvo brez strežnikov je prihodnost, nekoč bodo tudi vsi oblaki delovali na podoben način. Napoved je torej jasna: oblačno bo.