Objavljeno: 29.10.2019 | Avtor: Miran Varga | Monitor November 2019

Paranoja je (lahko) zdrava

Oktober je mesec kibernetske varnosti, mesec, ko mediji javnost še bolj obsežno ozaveščamo o tem, kako morata vsak posameznik in sleherno podjetje skrbeti za kibernetsko higieno ter kako poskrbeti za varnost in zasebnost na internetu. Novinarji z vsega sveta s(m)o vse bolj zaskrbljeni za njiju. Kako tudi ne bi bili? Mar res vemo, kaj ponudniki oblačnih storitev delijo s posameznimi državami oziroma z njihovimi službami domovinske varnosti (oziroma ustreznimi vohljaškimi organi)? Tudi če ne vemo, lahko vsaj sumimo. Ko beseda nanese na rabo oblačnih rešitev, sam zagovarjam tezo, da je paranoja celo zdrava in koristna.

Samo pomislite, kako pogosto uporabljate oblak oziroma računalnik nekoga drugega, če vam je ta opis ljubši. Od dokumentnih rešitev, hrambe datotek do e-pošte – vse našteto je praktično v večini primerov že v oblaku. V razvitih državah 8 podjetij izmed 10 že uporablja oblačne platforme za produktivnost, kakršni sta Microsoft Office 365 ter Google G Suite.

Hkrati pa narašča tudi število zlorab zasebnosti in varnostnih incidentov. Oboje skrbi tako (zavedne) posameznike kot podjetja. Med kolegi novinarji ni malo takih, ki jih resno skrbi, da se lahko Kitajska, ZDA ali Slovenija ali pa kar njihov ponudnik dostopa do interneta ali celo ponudnik oblačne storitve dokoplje do njihovih dokumentov in drugih podatkov. A ne le novinarji, slehernik bi moral močno razmisliti o tem, kaj hrani v oblaku. S stvarmi v oblaku je nekako takole: če jih lahko vidite vi, jih lahko zelo verjetno vidi tudi skrbnik sistema, če jih vidi ta, potem jih verjetno vidi tudi Google. In če jih vidi Google, potem jih lahko »na zahtevo« pogleda tudi kakšna vladna agencija.

Tovrstne skrbi niso nič novega, so nekakšen odsev trenutnega stanja tehnologije in politične volje. Vse odkar je Edward Snowden razkril zaupne informacije o tem, kako vlada ZDA nadzira in zbira podatke o državljanih (Kitajska pa verjetno to počne še bolj učinkovito), so po svetu vzklile skupine ljudi, ki zahtevajo digitalne pravice in varovanje zasebnosti.

Ker pač nekoliko bolj spremljam svoje področje dela, takoj opazim, kako novinarji po svetu pospešeno postajajo tarče kraj podatkov in zlorab zasebnosti. A to bi moralo skrbeti vsakogar, sploh pa podjetja. Se bomo morali vsi ukvarjati z enkripcijo, dvofaktorsko avtentikacijo, s povezavami VPN in z drugimi varnostnimi ukrepi – tudi če nimamo česa skrivati? Žal je odgovor pritrdilen. Vsaj če nam je mar za zasebnost.

Kultura varovanja podatkov in zasebnosti nam mora preiti v kri. Naj smo še tako osredotočeni na varnost, bo vedno prisoten strah ali vsaj nelagodje zaradi situacij, v katerih lahko posamezna vlada prisili ponudnika v razkritje podatkov posameznika, da stvari, kot so avtomatizirano skeniranje, zbiranje metapodatkov, video nadzor in podobnih, sploh ne omenjam.

Danes se moramo posamezniki in podjetja bati treh osnovnih groženj: hekerjev, ponudnikov oblačnih storitev in držav. Razmišljajmo o tem – ne le oktobra – in ustrezno ukrepajmo. V lastno dobro.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Android vam bo povedal, ali vam policija prisluškuje

    Čedalje popularnejši način prisluškovanja in prestrezanja podatkov z mobilnih telefonov je uporaba lažnih baznih postaj (IMSI catcher), ki jih imajo organi pregona v nekaterih državah, lahko pa tudi drugi akterji. Na takšno napravo se povežejo vsi telefoni v okolici, saj njen signal preglasi legitimne bazne postaje, upravljavec pa potem zlahka prestreza komunikacijo. Uporabnik tega početja praktično ne more zaznati.

    Objavljeno: 1.7.2025 07:00
  • Tisoče severnokorejskih uslužbencev prikrito na daljavo delalo v ameriških podjetjih

    Ameriško pravosodno ministrstvo je vložilo obtožnice zoper devet ljudi, ki so skrbeli za prikrito zaposlovanje računalnikarjev iz Severne Koreje za delo na daljavo v ameriških podjetjih. En Američan, šest Kitajcev in dva Tajvanca so obtoženi prevare, pranja denarja, kraje identitete, nepooblaščenega dostopa v računalniški sistem in kršenja mednarodnih sankcij.

    Objavljeno: 2.7.2025 07:00
  • Naprava, ki z laserji uničuje komarje

    Čeprav še nimamo letečih avtomobilov ali robotov strežnikov, lahko zdaj naročimo nekaj, o čemer smo od nekdaj sanjali - lasersko napravo, ki zazna in ubije komarja v nekaj milisekundah.

    Objavljeno: 3.7.2025 11:00
  • Zakaj Nintendo Switch 2 skoraj ne podpira priključnih postaj

    Nintendov Switch 2, ki postaja najbolj popularna konzola vseh časov, ima priključek USB-C, ki ni, kakršnega bi pričakovali. Nintendo je namenoma spodkopal njegovo združljivost z drugimi napravami, saj uporablja posebno šifriranje in čip.

    Objavljeno: 4.7.2025 07:00
  • Aplikacija proti agentom ameriške imigracijske službe

    Trumpova vlada grozi razvijalcu aplikacije ICEBlock, a pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi bil pregon neustaven.

    Objavljeno: 4.7.2025 13:00
  • Indijski inženir delal za tri do štiri podjetja hkrati

    Indijski inženir Soham Parekh je po razkritju na družbenih omrežjih priznal, da je hkrati delal za več zagonskih podjetij v Silicijevi dolini. 

    Objavljeno: 4.7.2025 09:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji