Hoteli(rji) želijo o vas vedeti vse
Podatki in poslovna programska oprema so v sodobnih hotelih vsaj na tako visoki ravni kot v podatkovno gnanem podjetju.
Podatki in poslovna programska oprema so v sodobnih hotelih vsaj na tako visoki ravni kot v podatkovno gnanem podjetju.
Izkušnja preteklih tehnoloških inovacij: vrednost izhaja iz jasnega razumevanja poslovnih ciljev in tega, kako lahko tehnologija pomaga pri njihovem doseganju. Pomembno je eksperimentirati in se hitro učiti, vendar se je treba tudi upreti skušnjavi, da bi z vznemirljivo novo tehnologijo razvijali rešitve, ki na koncu ne ustvarjajo vrednosti za podjetje.
V naslovu namenoma nisem napisal »uspela«, saj je digitalna preobrazba proces in ne projekt. Prej kot to usvojite, lažje bo. Čeprav nobena preobrazba ni lahka. V enem preteklih uvodnikov sem digitalno preobrazbo primerjal z učenjem slona leteti. Še vedno stojim za to analogijo, tudi praksa, podobno kot digitalna preobrazba, podjetjem kaže zobe.
Področji transporta in logistike se nenehno spreminjata in prilagajata zahtevam podjetij, razvoju tehnologije in potrebi po ohranjanju okolja. Ob visoki stopnji zanesljivosti je imperativ tudi vedno večja prilagodljivost.
Moč informacijske tehnologije je vidna tudi v zdravstvu. Čeprav gre za panogo, ki zahteva visoko usposobljene posameznike z dolgoletnim študijem, je zelo zahtevna tudi z vidika IKT-infrastrukture in orodij.
Farmacija je že tradicionalno v vlogi gasilca, saj se osredotoča na zdravljenje simptomov bolezni, ne pa na zdravljenje vzroka. Tehnologija lahko vse to postavi na glavo.
V tokratni prilogi Monitor Ppro obravnavamo kar tri izredno široka področja informatike. Informatiko v farmaciji, zdravstvu in še logistiki. Ko pomislim, kaj imajo skupnega, mi najprej pade na pamet naslednje: drage napake. Napake, ki jih velja v celoti odpraviti.
Dobro se spomnim časov, ko so bili IT-certifikati nekakšen sveti gral. Internet je bil še precej v povojih in tudi tisti, ki so bili strokovnjaki, so bili bolj v ozadju. Vsake toliko pa je vendar kakšen prišel na plano in takrat smo z občudovanjem gledali kratice, ki so se pojavljale ob njihovih imenih – MCSE, MCSD … Tudi strokovnjaki so se z veseljem kitili s kraticami ali posebnimi značkami, ki so jih prejeli ob opravljenem izpitu. Vse to se je dogajalo konec 90. let …
Področje računalništva v oblaku po dinamiki vsekakor lahko primerjamo z vremenom. Hitrost inovacij v oblaku, razpoložljivost novih orodij in storitev se stalno povečujejo, po Gartnerjevih ocenah naj bi svetovna poraba javnega oblaka na strani končnih uporabnikov že letos presegla vrtoglavih 500 milijard evrov. Kam bo šel ves ta denar?
Digitalna infrastruktura je osrednjega pomena za današnje globalno gospodarstvo in družbeni razvoj. V tem okolju so podatkovni centri pomemben dejavnik, še večjo vlogo pa bodo igrali v prihodnje. A tudi njih čakajo velike spremembe, povezane predvsem s trajnostjo in z vzdržnostjo.
Nedelovanje informacijske tehnologije podjetjem vseh velikosti povzroča izgube – produktivnosti, strank, prodaje, skratka posla. Podjetja si preprosto ne morejo privoščiti, da bi zapravljala dragoceni čas in vire na račun nedelujočega IT-okolja. To je deset ovir, ki jih je treba premagati.
Panoga fintech slovi po nenehnih inovacijah, vrhunski tehnologiji in revolucionarnih izdelkih, vse našteto se nam obeta tudi letos.
Inovatorji v zavarovalništvu se morajo še dokazati v praksi. In upravičiti svoje tehnološko-poslovne modele.
Demokratizacijo poganjajo predvsem decentralizirane finance, raba umetne inteligence in spremenjeni poslovni modeli. Njihov skupni imenovalec? Tehnologija.
Zagonska podjetja iz panoge fintech se nenehno soočajo s številnimi izzivi, med katerimi je ironično tudi ta, da so preveč inovativna. V zgolj desetletju so se nekatera iz zagonskih razvila v uveljavljene igralce na trgu in zdaj malodane rušijo nekoč trdoživo industrijo finančnih storitev. Še več fintech podjetij pa je propadlo. Obstajajo pa tudi tretja, ki so preživela, a so njihove ideje, rešitve in patente pohrustale (beri: prevzele) kar banke same. Ker so jim bili grožnja. Danes v Evropi deluje okoli deset tisoč fintech podjetij oziroma dobra tretjina vseh na svetu, kar je pohvalen rezultat, čeprav povprečen potrošnik pozna le par ameriških in mogoče kakšnega kitajskega fintech velikana.
Delo na daljavo je bilo včasih začasna ali celo zasilna rešitev, dolgotrajna pandemija pa je podjetja prisilila, da o delu na daljavo začno resno razmišljati. To namreč postaja nova normalnost.
Sodobne poslovne telekomunikacije so telekomunikacije po meri. Podjetja najrazličnejše komunikacijske kanale, kot so internet, fiksna in mobilna telefonija, družabna omrežja, video ter sodelovalne rešitve, zelo različno integrirajo v svoje poslovanje. A eno je jasno, prihodnost pripada poenotenim komunikacijam – tudi v obliki storitev.
Videokonference in sestanki na daljavo pospešeno osvajajo poslovni svet. A to je šele začetek, razvoj tehnologij računalniškega vida in umetne inteligence temu področju pripravlja pravo eksplozijo uporabniške izkušnje.
Sodobna orodja CAD in novejše tehnologije, kot je BIM ali generativno oblikovanje, predstavljajo osnovo modernega projektiranja, ki nenehno stremi k skrajševanju časa, nižanju stroškov in zmanjševanju tveganj pri načrtovanje novih izdelkov ter projektov.
3D-tiskanje je prihodnost. Bomo kdaj dočakali 3D-tiskalnik v vsakem domu? Malo verjetno, a dejstvo je, da smo že na točki, ko je 3D-tiskanje strateškega pomena za številna, predvsem proizvodna podjetja.
izdelkov, saj deluje kot tolmač med inženirjevim načrtom in strojem, ki izdelek oblikuje. Deluje tako, da ustvari orodne poti, prek katerih lahko stroj surovine pretvori v končni izdelek.
Kaj vse je mogoče narediti s 3D-tiskalniki, ne sodi več v teorijo, temveč postaja praksa. In to proizvodna praksa! Drži, še pred nekaj leti smo opisovali potencialne prednosti aditivne proizvodnje, veliko je bilo ugibanj o prihodnjem razvoju. Razpravljali smo o tem, ali obstaja finančni ali tehnološki razlog za prehod s tradicionalnih, z velikoserijskih procesov v proizvodnji na dodajalne procese. Praksa je pokazala, da je treba s 3D-tiskanjem vedno bolj računati – celo v množični proizvodnji, butična je namreč že osvojena. Dokazljivi prihranki časa pri načrtovanju in v sami proizvodnji skupaj z večjo učinkovitostjo izdelkov vodijo do hitro naraščajočega števila primerov uporabe, zaradi česar je 3D-tiskanje marsikje že postalo glavna proizvodna tehnologija. Aditivna proizvodnja je dobila zagon, prihodnost 3D-tiskanja je svetla.
Prihajajoča digitalna identiteta prebivalcev Evropske unije, ki vključuje digitalno denarnico s kopico podprtih storitev, dobiva vse bolj jasne obrise. Čeprav smo do množične rabe oddaljeni še tri do štiri leta, so prvi koraki že opravljeni, eden teh pa je tudi nova slovenska osebna izkaznica, ki vsebuje digitalne poverilnice.
Potreba po avtomatizaciji dela še nikoli ni bila večja – vsi bi radi z manj postorili več. Kaj lahko storijo (ro)boti?
Področje upravljanja poslovnih procesov je bilo desetletja le v domeni velikih podjetij. A digitalna preobrazba in cela vrsta programskih rešitev, ki ne zahtevajo znanja programiranja, so sprožile pravcato revolucijo v svetu BPM.
Če že plujete v digitalno, je dobro vedeti, v katero smer piha veter ...
Nihče točno ne ve, koliko ovir posamezno podjetje čaka na poti digitalne preobrazbe. Očitno pa jih ni malo niti niso majhne, če statistika ugotavlja, da kar 70 odstotkov vseh projektov na tem področju ne uspe. Zakaj? Če mene vprašate, predvsem zato, ker večina podjetij cilja digitalne preobrazbe sploh ne vidi oziroma ne razume. Kako naj ga potemtakem doseže? Po sreči? Srečno s takim pristopom.
Upravljanje dokumentov, vsebin in informacij je nekaj, k čemur stremi sleherno podjetje, a brez pravega sistema in načina dela je učinkovito digitalno poslovanje težko dosegljivo.
Podjetja se oddaljujejo od (rabe) papirnih dokumentov in postajajo digitalizirana. Upravljanje dokumentov je že od nekdaj ključno za poslovanje, a sedanje metode se močno razlikujejo od tistih izpred desetletja ali dveh.
Tiskarne, ki so »preživele« pandemijo, si obetajo »zeleno« poslovno leto, a jih zelo skrbijo rast cen energentov, vhodnih materialov in pomanjkanje delovne sile, ki bi lahko resno zavrli njihovo dejavnost.
Arhiv
Po kategorijah