Ko industrija 5.0 postane kreativna

Evolucija, poimenovana industrija 5.0, narekuje sodelovanje ljudi in strojev z namenom večanja učinkovitosti industrijske proizvodnje. Kaj pa, če ta pristop skoči iz okvirov strogih proizvodnih linij?

Pogosto preberemo, da koncept, poimenovan industrija 5.0, prevzema vse pretekle tehnološke izboljšave in jih še nadgradi prav zaradi sodelovanja človeka in stroja, kjer človek opravlja miselno delo, stroj pa karseda hitro in natančno opravi zadane fizične naloge ter tako znatno skrajša čas nastanka izdelka. Industrija 5.0 je nadgradnja koncepta industrija 4.0, ki so mu v ZDA nadeli kar oznako industrijski internet stvari, čeprav industrija 4.0 vendarle ni imela zgolj naloge povezati in avtomatizirati vsega, kar se povezati in avtomatizirati da.

Industrija 5.0 je sicer bistveno bolj »zavedna«, čeravno ne sočutna. In prav to sodelovanje človeka in stroja omogoča, da se učinkoviti proizvodni modeli lahko preslikajo še na druga področja življenja in dela, na primer v zdravstvo, izobraževanje ...

Industrija 5.0 v zdravstvu

V zdravstvu si strokovnjaki in raziskovalci močno prizadevajo za izdelavo sintetične trebušne slinavke. Ta projekt še ni uspešno zaključen, a obeta, so pa zato bolniki z diagnozo sladkorne bolezni tipa 1 dobili nadzorno napravo, ki samostojno in samodejno preverja kri in raven sladkorja v krvi. Ta senzor je (lahko) povezan z drugo napravo, inzulinsko črpalko, ki bolniku glede na trenutne potrebe dovaja inzulin v telo. S tem je sklenjena tehnološka zanka za obvladovanje sladkorne bolezni, kar bolnikom močno olajša vsakdan. Pred tem so se namreč morali večkrat dnevno (vsaj pred vsakim obrokom in kadarkoli so se slabše počutili) z iglo pičiti v prst, izmeriti raven sladkorja, nato pa še glede na izmerjeno vrednost in oceno količine ter vrste hrane, ki jo bodo zaužili, odmeriti ustrezno količino inzulina in si jo vbrizgati. Zdaj lahko za vse to skrbita senzor in črpalka.

Še več, v navezi s stalnim beleženjem podatkov o sladkorni bolezni lahko algoritmi umetne inteligence najdejo prave poti za spopadanje z ustrezno ravnjo sladkorja v krvi (telesu škodljive so namreč tako prenizke kot previsoke vrednosti). Ko enačbi dodamo še mobilne aplikacije, ki bolnike opozarjajo na večjo spremembo in predlagajo več gibanja, zaužitje hrane ali karkoli drugega, postane njihov življenjski slog znatno bolj zdrav.

Naprednih tehnologij v zdravstvu ne manjka, le dovolj razširjene še niso.

Od (boljših) vsadkov do pametnih bolnišnic

Naprednih tehnologij v zdravstvu ne manjka, le dovolj razširjene še niso. Strojno učenje se v nekaterih zdravstvenih ustanovah že uporablja ob medicinskem slikanju za analizo posnetkov poškodb in bolezni, prav tako lahko zdravstveno osebje na nekaterih oddelkih uporablja glasovno upravljanje bolnišničnih sistemov, kar zdravstvenim delavcem sprosti obe roki. Večina rešitev je osredotočenih na diagnoze bolezni, torej odkrivanje in napovedovanje bolezni, pa tudi iskanje rešitev pri zdravljenju. Prebojne inovacije prav tako temeljijo na analizi – predvsem genetskih podatkov.

Po zaslugi podatkov in tehnologije je iz leta v leto boljše tudi poznavanje bolezni, njihovih simptomov in načinov zdravljenja. Tehnologije industrije 5.0, aplicirane na področje zdravja, bodo omogočile izdelavo personaliziranih pametnih vsadkov, ki se bodo ustrezno odzivali glede na spremembe v telesih pacientov. Posebej v ortopediji se nadejajo visokokakovostnih vsadkov s podaljšano življenjsko dobo, ki bodo za piko na i še personalizirani. Torej bodo paciente spremljali in jih učili, kako čim prej in pravilno okrevati.

Prebojne inovacije prav tako temeljijo na analizi – predvsem genetskih podatkov.

Industrija 5.0 narekuje sodelovanje človeka in stroja. Sodelujoči roboti niso uporabni le na proizvodnih ali sestavljalnih linijah, opremljeni z računalniškim vidom in umetno inteligenco bodo zagotovo v prihodnje kirurgom pomagali izvajati operacije, še prej pa tudi zdravnikom kakšne lažje posege, denimo čiščenje in prevezovanje ran.

Končni cilj industrije 5.0 v zdravstvu je ustvariti pametno bolnišnico z zmožnostmi spremljanja bolnikov v realnem času. Tehnologija vsekakor lahko zagotovi sisteme za daljinsko spremljanje bolnikov – najrazličnejše senzorje bo moč brez večjih ovir povezati z omrežjem 5G.