Kitajci so ameriške sankcije obšli s kovčki diskov
Ker za kitajska podjetja veljajo stroge omejitve pri nakupih najzmogljivejših čipov, ki so uporabni za trening umetne inteligence, so se tamkajšnja podjetja znašla na zelo staromodni način. Umetno inteligenco trenirajo v Maleziji, kjer so čipi na voljo, le podatke je treba prinesti do tja. In spet se je izkazalo, da je v starem vicu o samokolnici diskov kot najhitrejšem načinu prenosa podatkov nemalo resnice. Temu pravimo tudi sneakernet.
Kitajski uslužbenci so se v Pekingu vkrcali na letalo za Kuala Lumpur, kamor so potovali s 15 diski, na katerih je po 80 TB podatkov. Skupno so prenesli 4,8 PB podatkov, kar je dovolj za trening več velikih jezikovnih modelov. Če bi te podatke poslali po internetu, bi pritegnili nemalo pozornosti. Tako pa so jih v kovčku prinesli v malezijski podatkovni center, kjer je podjetje najelo 300 Nvidiinih kartic za gradnjo jezikovnega modela.
- Kitajska podjetja imajo raje Nvidio kot Huawei
- ZDA bodo odrejale, kdo sme kupovati čipe za umetno inteligenco
Uporaba malezijskih centrov ni nič novega, dotlej pa je kot posrednik pogosto nastopal Singapur. Ta je v zadnjem času manj naklonjen tovrstnih mahinacijam, ker želi vzdrževati dobre odnose z ZDA in s Kitajsko.
Prenos podatkov na diskih je seveda manj enostaven in počasnejši od pretakanja po internetu, a ga je praktično nemogoče zajeziti s sankcijami. Če torej Kitajci ne morejo uvažati čipov, bodo izvažali podatke. Končni rezultat bo enak.
