Tiskanje pospešeno postaja storitev (iz oblaka)
Področje upravljanih storitev tiskanja se hitro razvija. Podobno kot številna poslovna področja se tudi tiskanje premika v oblak, podpira digitalne delovne tokove in delo od koderkoli ter želi biti bolj trajnostno.
Osnova tiskanja so še vedno tiskalniške naprave, le način, kako dokumenti in druge vsebine pridejo do njih, se spreminja. Uporabniki namreč želijo delati od koderkoli, to pa pomeni, da želijo tudi tiskati od koderkoli (in malodane tudi kamorkoli). To je ena osnovnih smernic sodobnih prilagodljivih delovnih mest. V bistvu so bile tiskalniške naprave tej prilagodljivosti naklonjene že pred desetletji. Ko so proizvajalci tiskalnikov zasnovali prve večopravilne naprave, ki so znale papirne dokumente ne le natisniti, temveč tudi skenirati, kopirati in faksirati, so tem »škatlam« dali bistveno večjo uporabno vrednost. Sploh v trenutku, ko so jih povezali še v omrežje podjetja ali celo z internetom.
Večopravilne naprave so torej zasnovane za ustvarjanje bolj agilnega delovnega okolja, takšnega, kjer so zaposleni zavzeti, tehnologija optimizirana z vidika učinkovitosti in rabe prostora ter stroški (pod črto) nižji. Koncept digitalnega delovnega mesta spodbuja nove načine dela ob upoštevanju razvijajočih se poslovnih modelov, kot je upravljanje tiskanja v oblaku, ki odpravlja klasično infrastrukturo tiskalniškega okolja (beri: tiskalniške strežnike). V ospredje stopajo rešitve, ki avtomatizirajo in digitalizirajo delovne tokove dokumentov in vsebine. Na ta način se večopravilne naprave neposredno vključijo v digitalizacijo poslovanja.
Tudi tiskanje se seli v oblak
Pandemija je pospešila tudi t. i. oblačno tiskanje. Trend pospešenega uvajanja oblačnih rešitev, ki se je začel v letu 2020, se nadaljuje, pri čemer tovrstne rešitve uvajajo tudi državne institucije, ki so sicer običajno v zaostanku za podjetji. Naraščajoče povpraševanje po tiskalniških storitvah, ki gostujejo in upravljajo v oblaku, se bo po napovedih Gartnerjevih analitikov nadaljevalo v naslednjih nekaj letih. Uvajanje pristopa dela od kjerkoli, kadarkoli in na katerikoli napravi je ustvarilo veliko povpraševanje po digitalizaciji delovnih tokov dokumentov in vsebin – torej stvari, ki so bile prej močno odvisne od (fizičnega) tiskanja dokumentov.
S selitvijo poslovanja in tiskanja v oblak podjetja ne bodo tiskala bistveno manj, bodo pa s tem znižala stroške tiskalniškega okolja. Nasploh se zdi, da je »tiskanje vedno v modi«, saj je eno najbolj stabilnih področij v svetu IKT. Gartnerjeva raziskava Enterprise Print Spending, ki obravnava porabo podjetij za tiskanje, ugotavlja, da ostaja število tiskalniških naprav v poslovnih okoljih precej stalno. Če so podjetja po svetu leta 2020 uporabljala 183,5 milijona tiskalniških naprav, bo njihovo število letos predvidoma naraslo na 184,2 milijona, do leta 2026 pa se konsolidiralo na okoli 175 milijonov. Evropa si v svetovnem merilu odreže skoraj tretjinski delež, saj je v evropskih podjetjih nameščenih več kot 57 milijonov tiskalniških naprav.
Omenjena raziskava, osvežena oktobra letos, kaže tudi na izjemno stabilno rabo tiskanja v poslovnih okoljih. Podjetja po svetu so lani izpisala 3,3 bilijona dokumentov (milijona milijonov), letos pa naj bi jih le okoli odstotek manj. Upad tiskanja na račun digitalizacije poslovanja analitiki napovedujejo že celo desetletje, a se kar ne zgodi. Gartnerjeva napoved ima za leto 2026 ob številu natisnjenih strani zapisano število 2,8 bilijona.
Do dodatnih prihrankov v »španoviji« s ponudnikom
Strokovnjaki svetujejo, naj se podjetja prehoda na tiskanje iz oblaka lotijo v navezi s ponudnikom. Ta bo (zelo verjetno) sočasno poskrbel tudi za optimizacijo (beri: nadaljnjo konsolidacijo) tiskalniškega okolja. Včasih nepredstavljiv, zdaj pa ne več tako redek ukrep je tudi zamenjava dragih tiskalniških naprav s cenejšimi modeli – še posebej če podjetje ne potrebuje maksimalnih zmogljivosti tiskanja.
Zaradi pritiska strank in javnosti po bolj trajnostno naravnanem poslovanju velja večino tiskalnikov nadomestiti z učinkovitejšimi večopravilnimi napravami, ki omogočajo optimizacijo »digitalne zrelosti« na področju upravljanja dokumentov in vsebin. Dodaten in nič manj pomemben motiv, zakaj starejše tiskalnike zamenjati z novejšimi, pa je tudi varnost – starejše naprave premorejo malo ali celo nič varnostnih mehanizmov, zato so tudi vse pogostejše tarče kibernetskih napadalcev.
Naprave se (počasi) dražijo
Proizvajalci tiskalnikov se soočajo z motnjami v dobavni verigi, ki so jih povzročili predvsem pomanjkanje komponent in logistične težave. Zaostanki pri naročilih, zamude pri dobavah ter naraščajoči proizvodni stroški so glavne težave, s katerimi se soočajo. Upoštevaje vse našteto in splošno makroekonomsko situacije so začuda cene tiskalniških naprav ostale razmeroma stabilne, kar priča o tem, da se proizvajalci tiskalnikov trudijo uravnotežiti dobičkonosnost ter naraščajoče stroške. Inflacija in povišani proizvodni stroški ter težave z dobavno verigo so vendarle prispevali k povprečnemu zvišanju povprečne prodajne cene tiskalniških naprav – po podatkih družbe Gartner so tiskalniške naprave letos 8–12 odstotkov dražje v primerjavi z letom prej. Trend podražitev se bo nadaljeval tudi v prvi polovici leta 2023.
