Uvodnik - Digitalni temelji so pomembni
Infrastruktura je pomembna. Tudi ali predvsem za posel. Za podjetja pa so v času, ko digitalno poslovanje pridobiva vse večjo težo in pomen, zelo pomembni tudi digitalni temelji, torej sama IT-infrastruktura oziroma IT-okolje. Ali pa, če pogledamo še širše, gre kar za digitalne ekosisteme.
Vsi poznamo zlato pravilo lepega obnašanja, ki nas uči, naj z drugimi ravnamo tako, kot želimo, da drugi ravnajo z nami. Manj znano pa je sorodno, še nadgrajeno pravilo, ki pravi, naj z drugimi ravnamo tako, kot si oni želijo, da bi ravnali z njimi. Kaj ima to opraviti z digitalnimi temelji, vprašate. Pravzaprav ima opraviti še z enim za poslovanje kritičnim gradnikom – s podatki. Podatki so nova nafta, zlato, denar, skratka vrednost. Posebej, če jih znamo pridobiti in izkoristiti.
V današnjem nenehno spreminjajočem se poslovnem okolju podjetja iščejo vse vrste podatkov. Nanje se vrši pritisk, da bi te čim hitreje in učinkoviteje spremenila v vpoglede, iz katerih nato sledijo hitrejše in boljše poslovne odločitve in tudi poslovni rezultati. Če naj bo res tako, morajo tudi direktorji in oddelki IT poskrbeti, da bodo imeli zaposleni na voljo učinkovito podatkovno infrastrukturo in sisteme ter postopke za dostop do zanje uporabnih podatkov. Po možnosti v obliki, kot jo želijo in pričakujejo.
V bistvu bi lahko to postalo kar nekakšno vodilo digitalne preobrazbe. Ugibam, da bi bile potem te bistveno uspešnejše. Res pa je, da kaj takšnega zahteva dobesedno preoblikovanje digitalnih ekosistemov in celo poslovnih modelov, drugačen pristop od klasičnega nadgrajevanja pomnilnika, zamenjave stikal, nadgradenj strežnikov … skratka tistega, kar bi danes večina informatikov s svojega zornega kota opisala kot digitalne temelje.
IT-infrastrukture v podjetjih je čedalje več in je vedno bolj kompleksna, kar vodi do njene manjše učinkovitosti. Pri tem je področje strojne opreme še relativno nedolžno, saj v večini podjetij sledi stopničastemu razvoju. Ko je čas za nadgradnjo, si podjetje privošči nekaj več kapacitet in ustvari nekaj rezerve za morebitno rast poslovanja, ko pa začnejo sistemi pokati po šivih, informatiki iščejo hitre rešitve in obliže, optimizirajo in tako za kakšen mesec ali leto še podaljšajo poslovno življenjsko dobo sistemov. Bistveno manj reda je na področju programske opreme. V skoraj vsakem podjetju z nekaj deset ali sto zaposlenimi bomo v uporabi našli nekaj deset ali celo sto aplikacij. Od takih, ki so lokalno nameščene, do ostalih, ki jih zaposleni uporabljajo kot storitev iz oblaka. Neredko del te IT-infrastrukture sodi v t. i. senčni IT – torej področje, za katerega oddelek IT sploh ne ve, da obstaja, saj so ga zaposleni kupili kar prek spleta in s službeno kreditno kartico. To že z vidika zagotavljanja informacijske in kibernetske varnosti ni dobro.
Kaj storiti? V času, ko so poslovne aplikacije vedno bolj »vsezmožne«, velja opraviti temeljito analizo potreb in rešitev. In stvari poenostaviti. Bral sem študijo primera relativno povprečnega ameriškega proizvodnega podjetja, ki je število aplikacij z 262 zmanjšalo na vsega sedem. Večino nalog sta prevzela poslovni informacijski sistem (ERP) in proizvodni sistem (MES). Dosežek je resnično impresiven in rade volje bom čestital vsakemu informatiku, ki bo postavil podobne temelje – preprosto učinkovite.
