Objavljeno: 29.3.2022 | Avtor: Miran Varga | Monitor April 2022

Ducat finančnih inovacij za naslednjo petletko

Fintech industrija spreminja izkušnjo uporabnikov pri opravljanju vsakodnevnih finančnih poslov. A preobrazba finančnih storitev se je šele dobro začela.

Sodobna tehnologija se je šele v zadnjem desetletju dodobra lotila finančne industrije in jo dvignila na novo raven. Fintech podjetja odraščajo in postajajo resni igralci na trgu finančnih storitev. Pojavlja se resen dvom, ali bomo ljudje čez desetletje sploh še potrebovali (in uporabljali) banke. To so ključni fintech trendi, ki bodo preoblikovali panogo financ v prihodnje.

Decentralizirane finance (DeFi)

Vse od nastanka valut, ki temeljijo na verigi podatkovnih blokov, t. i. blockchain, postaja ideja o decentraliziranih financah vse močnejša in resnejša. Zahvaljujoč po vsem svetu porazdeljenim omrežjem, ki se zanašajo na infrastrukturo, odporno na napake, je mogoča decentralizirana finančna prihodnost, ki je popolno nasprotje sedanjega, visoko centraliziranega finančnega sistema. Ga bo zamenjala ali celo odpravila? Malo verjetno, precej verjetnejši je scenarij, da ga bo na dolgi rok absorbirala in tako ustvarila še bolj varen, demokratičen in ljudem prijazen finančni sistem.

»Preznačkani« fintech

Tako kot posamezne tovarne proizvajajo najrazličnejše izdelke, ki s tekočih trakov prihajajo opremljeni z različnimi blagovnimi znamkami, bodo tudi ponudniki fintech storitev ubrali podobno pot. To je logični korak k popularizaciji fintech storitev: ponudniki platform in storitev na ta način dobijo velike stranke, ki svojim uporabnikom napredne finančne funkcionalnosti predstavijo pod svojo blagovno znamko.

V času, ko agilnost poslovanja postaja vse bolj bistvena, je zunanje izvajanje finančne tehnologije precej logičen korak – celo za banke, ki zaostajajo z razvojem novih storitev. Danes storitev fintech podjetij ne uporabljajo le finančne institucije, temveč številna velika podjetja, ki želijo na ta način uporabnikom dostaviti boljšo uporabniško izkušnjo in hkrati znižati lastne stroške finančnega poslovanja. Tudi bankam, ki sicer sledijo običajnim finančnim pravilom, uporaba »preznačkanih« fintech rešitev prihrani veliko časa in sredstev – vsaj v primerjavi z lastnim razvojem »iz nič«.

Pametne pogodbe

Pametne pogodbe so naslednja velika stvar iz sveta decentraliziranih financ. Njihova raba se začenja širiti po zaslugi zunanjih ponudnikov storitev, ki izkoriščajo tehnologijo veriženja podatkovnih blokov. Skratka, pametna pogodba temelji na dogovoru med dvema strankama ali več, zapisana je v nespremenljivi kodi, njena dejanska največja prednost pa je odprava posrednikov. Eden najlepših primerov uporabe modela pametne pogodbe je storitev Compound Finance, ki uporabnikom omogoča najemanje kratkoročnih posojil z deponiranjem kriptovalute ethereum. Zahvaljujoč odprtosti sistema pametnih pogodb bodo številni fintechi, ki iščejo načine za omogočanje posojil brez navez velikih finančnih institucij, lahko delovali bolj ali manj kot banke.

Robotska avtomatizacija procesov (RPA)

Eden od revolucionarnih tehnoloških napredkov zadnjega desetletja se skriva pod kratico RPA. T. i. robotska avtomatizacija procesov v bistvu omogoča, da računalnik opravlja ponavljajoče se naloge brez napak, finančna industrija pa je vsekakor eno najprimernejših področij za rabo omenjene tehnologije. RPA že opravlja številne naloge v finančni industriji, vključno s pohitritvijo obdelave računov, z odkrivanjem goljufij, s pripravo poročil in druge. Toda na fintech »fronti« postanejo stvari z RPA še bolj razburljive. Industrija je že začela uporabljati prednosti RPA, pri čemer podjetja ugotavljajo in potrjujejo, da tehnologija RPA ne omogoča le hitrejše obdelave ponavljajočih se nalog, ampak zagotavlja tudi doslednost in kakovost. Vsi programski roboti so zelo zanesljivi, rezultat njihovega dela temelji na pravilih, ni nihanj (in nastanka napak), kot jih poznamo ljudje. Zahvaljujoč avtomatizaciji se lahko fintech podjetja in banke brez fizičnih izpostav pridružijo konkurenci s čim manj človeškimi viri, a obenem (po)nudijo brezhibno finančno izkušnjo.

Glasovna plačila

Veliko prahu (in glasu) dvigajo tudi t. i. glasovna plačila, saj so ena najbolj kontroverznih tem v industriji finančne tehnologije. Mnoge namreč še vedno skrbi varnost tovrstnega početja. Toda podjetja, kot so Apple, Amazon in Google, stalno iščejo nove načine za čim varnejšo rabo govornih tehnologij, zato se zdi, da bo sčasoma plačevanje z glasom postalo nekaj več kot le »modni« element v finančnih transakcijah.

Združevanje podatkov

Ko smo že pri tehnoloških velikanih: zahvaljujoč novim predpisom postaja združevanje podatkov o strankah naslednja velika stvar. Banke, podobno kot telekomunikacijski operaterji, sedijo na gorah kakovostnih podatkov o svojih komitentih. Zanimivo bo videti, kako se bodo banke in fintech podjetja ojunačili, »nakupili« in povezali številne podatke uporabnikov ter vse skupaj zapakirali v storitve z dodano vrednostjo. Podjetja bi verjetno zanimalo, kdo so potencialni neplačniki, zavarovalnice bi zanimal vidik stopenj (finančnega) tveganja itd.

Strojno učenje in umetna inteligenca

Tehnologije s področja umetne inteligence v bančništvu bi zaslužile ne le odstavek, temveč kar svojo revijo. Prva uporaba umetne inteligence na področju financ je namreč stara že več kot stoletje in sega v čas, ko so bili prvič predstavljeni bankomati. Danes se umetna inteligenca uporablja za trgovanje, vlaganje in upravljanje velikih portfeljev sredstev, kot so delnice in obveznice. V rabi je tudi za analizo uporabnikov, njihovih navad in želja. Pa pri avtomatizaciji poslovanja. Umetna inteligenca lahko zbere ogromne količine podatkov, jih hitro in natančno analizira (npr. brez pristranskosti) ter sprejema logične odločitve.

Avtonomne finance

Samopostrežništvo je še ena (naj)bolj vročih tem digitalne industrije. Tudi na področju financ so vse bolj priljubljeni avtomatizirani klepetalni boti in samopostrežne storitve. Oboji morebiti niti niso prvenstveno usmerjeni v dobičkonosnost podjetij, temveč je njihova prioriteta zadovoljstvo strank. Za stranko je možnost, da čim enostavneje in hitreje sklene posojilo, odpre e-račun ali ustvari e-denarnico, ali pa dejstvo, da ima popoln nadzor nad svojim denarjem in digitalnimi valutami, nadvse privlačna. Sploh če pri tem nima opravka z radovednim človeškim bančnim svetovalcem. Poročilo International Banker o avtonomnih financah izpostavlja predvsem sposobnost tovrstnih rešitev, da karseda prilagodijo digitalne interakcije in poti uporabnikom. Na ta način lahko končnim uporabnikom dostavijo boljšo uporabniško izkušnjo, kar vsekakor pripomore k zvestobi strank in je ena najboljših promocij novih storitev. Pa še stroške poslovanja znižuje.

Finance kot igra

Podjetja pogosto uporabljajo t. i. »igrifikacijo« za povečanje vključenosti in zmanjšanje odliva uporabnikov. V zadnjih nekaj letih so fintech podjetja ugotovila, da prav z igrifikacijo lažje pritegnejo nove stranke, ne le mlajših, temveč vse, ki si želijo sodobnejših uporabniških izkušenj. Na račun naraščajočega trenda digitalnih storitev ima igrifikacija vsak dan nove primere uporabe, finančna podjetja pa so že začela izkoriščati nov in zabaven način sodelovanja s strankami. Monobank je v svojo bančno aplikacijo implementirala mini igro, ki strankam omogoča, da transakcije izvajajo s tresenjem telefona. Digitalna banka Moven pa prek igričarskih elementov v svoji aplikaciji zbira vedenjske podatke o strankah, da ustvari njim prilagojeno uporabniško izkušnjo.

Biometrična identifikacija

Eden ključnih elementov bančništva je že od nekdaj varnost. Ta pa je tista, ki lahko tudi (o)krni uporabniško izkušnjo. V zadnjih letih se prav z namenom zagotavljanja višje stopnje varnosti razvija predvsem biometrična identifikacija. Na Kitajskem Alipay uporablja tehnologijo prepoznavanja obraza za preverjanje plačil. Uporaba biometričnih podatkov za identifikacijo seveda ni omejena le na plačila. Po vsem svetu so banke in finančne tehnologije začele uporabljati preverjanje pristnosti prstnih odtisov za vse svoje bančne transakcije. Sčasoma bodo biometrične tehnologije vse bolj razširjene v mobilnih napravah in hkrati najvarnejši način za identifikacijo v finančni industriji.

VR v finančni tehnologiji

Virtualna oziroma navidezna resničnost je ponovno vroča tema, zahvaljujoč preoblikovanju Facebooka v Meta. Nobenega dvoma ni, da internet že čez nekaj let ne bo videti tako, kot je danes. Metaverzum ni le trenutna krilatica, industrija virtualne in razširjene resničnosti naj bi po napovedih družbe Goldman Sachs v samo treh letih presegla vrednost 80 milijard dolarjev. Kot bi pričakovali, bodo »nadomestna navidezna vesolja«, ki jih bomo zgradili, prišla z lastnimi pravili in gospodarstvi, ki bodo prav tako uporabljala sodobne finančne tehnologije, veriženje podatkovnih blokov in novodobne plačilne rešitve. Kdo ve, metavesolja lahko celo ustvarijo svoja finančna pravila. A kdor bo želel delovati v metaverzumu, bo moral tam tudi kupovati in plačevati.

Mobilna plačila kot temelj vsega

Vemo, da bo denar prej ali slej postal popolnoma elektronski, denarnice pa tudi. Sprememba se že dogaja, plačilne kartice in finančna sredstva se selijo v aplikacije na pametnih mobilnih napravah, pretežno telefonih. Digitalizacija denarja je dobrodošla za skoraj vse »udeležence«: banke, vlade, fintech podjetja, končne uporabnike pa tudi trgovce, čeprav ti tega vedno ne priznajo. Kdo bo pravi zmagovalec dobe mobilnega denarja, je težko napovedati, saj se za provizije od transakcij potegujejo ne le klasični panožni igralci, temveč tudi telekomunikacijski in e-trgovinski velikani.

Revolucija mobilnih denarnic je že prevzela Kitajsko po zaslugi gigantov iz sveta super aplikacij, kot sta Alipay in Tencent, Evropa pa se zdi pripravljena slediti trendu mobilnih plačil. V naslednjih petih letih naj bi obseg svetovnega trga mobilnih plačil rasel s povprečno stopnjo rasti kar 30 odstotkov. In ker se bodo tej »igri« pridružili fintech podjetja in številne »nefinančne« blagovne znamke, ne bi bilo preveč naivno pričakovati, da bodo mobilna plačila in transakcije z mobilnim denarjem že v kratkem presegli celo najbolj optimistične napovedi.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

44GtTRq9vUM

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji