Demokratizacija finančne izkušnje
Demokratizacijo poganjajo predvsem decentralizirane finance, raba umetne inteligence in spremenjeni poslovni modeli. Njihov skupni imenovalec? Tehnologija.
Demokratizacijo poganjajo predvsem decentralizirane finance, raba umetne inteligence in spremenjeni poslovni modeli. Njihov skupni imenovalec? Tehnologija.
Zagonska podjetja iz panoge fintech se nenehno soočajo s številnimi izzivi, med katerimi je ironično tudi ta, da so preveč inovativna. V zgolj desetletju so se nekatera iz zagonskih razvila v uveljavljene igralce na trgu in zdaj malodane rušijo nekoč trdoživo industrijo finančnih storitev. Še več fintech podjetij pa je propadlo. Obstajajo pa tudi tretja, ki so preživela, a so njihove ideje, rešitve in patente pohrustale (beri: prevzele) kar banke same. Ker so jim bili grožnja. Danes v Evropi deluje okoli deset tisoč fintech podjetij oziroma dobra tretjina vseh na svetu, kar je pohvalen rezultat, čeprav povprečen potrošnik pozna le par ameriških in mogoče kakšnega kitajskega fintech velikana.
Delo na daljavo je bilo včasih začasna ali celo zasilna rešitev, dolgotrajna pandemija pa je podjetja prisilila, da o delu na daljavo začno resno razmišljati. To namreč postaja nova normalnost.
Sodobne poslovne telekomunikacije so telekomunikacije po meri. Podjetja najrazličnejše komunikacijske kanale, kot so internet, fiksna in mobilna telefonija, družabna omrežja, video ter sodelovalne rešitve, zelo različno integrirajo v svoje poslovanje. A eno je jasno, prihodnost pripada poenotenim komunikacijam – tudi v obliki storitev.
Videokonference in sestanki na daljavo pospešeno osvajajo poslovni svet. A to je šele začetek, razvoj tehnologij računalniškega vida in umetne inteligence temu področju pripravlja pravo eksplozijo uporabniške izkušnje.
Sodobna orodja CAD in novejše tehnologije, kot je BIM ali generativno oblikovanje, predstavljajo osnovo modernega projektiranja, ki nenehno stremi k skrajševanju časa, nižanju stroškov in zmanjševanju tveganj pri načrtovanje novih izdelkov ter projektov.
3D-tiskanje je prihodnost. Bomo kdaj dočakali 3D-tiskalnik v vsakem domu? Malo verjetno, a dejstvo je, da smo že na točki, ko je 3D-tiskanje strateškega pomena za številna, predvsem proizvodna podjetja.
izdelkov, saj deluje kot tolmač med inženirjevim načrtom in strojem, ki izdelek oblikuje. Deluje tako, da ustvari orodne poti, prek katerih lahko stroj surovine pretvori v končni izdelek.
Kaj vse je mogoče narediti s 3D-tiskalniki, ne sodi več v teorijo, temveč postaja praksa. In to proizvodna praksa! Drži, še pred nekaj leti smo opisovali potencialne prednosti aditivne proizvodnje, veliko je bilo ugibanj o prihodnjem razvoju. Razpravljali smo o tem, ali obstaja finančni ali tehnološki razlog za prehod s tradicionalnih, z velikoserijskih procesov v proizvodnji na dodajalne procese. Praksa je pokazala, da je treba s 3D-tiskanjem vedno bolj računati – celo v množični proizvodnji, butična je namreč že osvojena. Dokazljivi prihranki časa pri načrtovanju in v sami proizvodnji skupaj z večjo učinkovitostjo izdelkov vodijo do hitro naraščajočega števila primerov uporabe, zaradi česar je 3D-tiskanje marsikje že postalo glavna proizvodna tehnologija. Aditivna proizvodnja je dobila zagon, prihodnost 3D-tiskanja je svetla.
Prihajajoča digitalna identiteta prebivalcev Evropske unije, ki vključuje digitalno denarnico s kopico podprtih storitev, dobiva vse bolj jasne obrise. Čeprav smo do množične rabe oddaljeni še tri do štiri leta, so prvi koraki že opravljeni, eden teh pa je tudi nova slovenska osebna izkaznica, ki vsebuje digitalne poverilnice.
Potreba po avtomatizaciji dela še nikoli ni bila večja – vsi bi radi z manj postorili več. Kaj lahko storijo (ro)boti?
Področje upravljanja poslovnih procesov je bilo desetletja le v domeni velikih podjetij. A digitalna preobrazba in cela vrsta programskih rešitev, ki ne zahtevajo znanja programiranja, so sprožile pravcato revolucijo v svetu BPM.
Če že plujete v digitalno, je dobro vedeti, v katero smer piha veter ...
Nihče točno ne ve, koliko ovir posamezno podjetje čaka na poti digitalne preobrazbe. Očitno pa jih ni malo niti niso majhne, če statistika ugotavlja, da kar 70 odstotkov vseh projektov na tem področju ne uspe. Zakaj? Če mene vprašate, predvsem zato, ker večina podjetij cilja digitalne preobrazbe sploh ne vidi oziroma ne razume. Kako naj ga potemtakem doseže? Po sreči? Srečno s takim pristopom.
Upravljanje dokumentov, vsebin in informacij je nekaj, k čemur stremi sleherno podjetje, a brez pravega sistema in načina dela je učinkovito digitalno poslovanje težko dosegljivo.
Podjetja se oddaljujejo od (rabe) papirnih dokumentov in postajajo digitalizirana. Upravljanje dokumentov je že od nekdaj ključno za poslovanje, a sedanje metode se močno razlikujejo od tistih izpred desetletja ali dveh.
Tiskarne, ki so »preživele« pandemijo, si obetajo »zeleno« poslovno leto, a jih zelo skrbijo rast cen energentov, vhodnih materialov in pomanjkanje delovne sile, ki bi lahko resno zavrli njihovo dejavnost.
Področje upravljanih storitev tiskanja se hitro razvija. Podobno kot številna poslovna področja se tudi tiskanje premika v oblak, podpira digitalne delovne tokove in delo od koderkoli ter želi biti bolj trajnostno.
Ste se kdaj vprašali, zakaj še vedno tiskamo dokumente? Je to res potrebno? Je in ni. Čeprav so tiskanju in tisku analitiki že neštetokrat napovedali popoln zaton, do tega vendarle (še) ni prišlo. Še najhuje so jo odnesli časopisi in revije, teh je res manj ali pa so tanjši. Kaj pa tiskanje v poslovnih okoljih? Še vedno je prisotno in le počasi upada, če sploh. Študije (v ZDA, da ne bo pomote) so pokazale, da povprečen pisarniški delavec natisne približno 10.000 listov letno (kaj, hudiča, tiskajo!?), torej je tiskanje še vedno sestavni del poslovanja večine podjetij. Čeprav se vedno več podjetij seli k digitaliziranim načinom dela, podjetja še vedno »na veliko« tiskajo. Zakaj?
Digitalno poslovanje s strankami, veriženje blokov, mobilno plačevanje, kriptovalute in druge tehnologije so v zadnjih letih močno spremenile način delovanja finančne industrije ter zavarovalništva.
Lansko leto je bilo eno najhujših, kar zadeva kibernetsko varnost. Ob znatni rasti obsega projektov s področja digitalizacije poslovanja, ki so jih lani opravila mnoga podjetja, smo bili priče številnim napadom na poslovna okolja. Žal napovedi za letošnje leto niso nič boljše.
Ne glede na to, ali podjetje premore lastnega skrbnika omrežja, varnostnooperativni center ali pa se za (delno) zagotavljanje teh storitev zanaša na ponudnika upravljanih varnostnih storitev, je jasno: spremljanje kondicije in varnosti omrežja podjetja postaja vse bolj ključno za njegovo poslovanje.
Prav vsako delovno mesto ima šibke točke, ki jih lahko spletni napadalci izkoristijo. Znanje (zaposlenih) pa je najboljša kibernetska obramba.
Danes praktično ne boste našli podjetja, ki bi upalo izustiti stavek iz naslova. Na račun odvisnosti od (sodobne) tehnologije se poslovna okolja vse bolj zavedajo, kako pomembna je varnost in zakaj mora biti pravzaprav vgrajena v vse, kar podjetje počne. Že preprost pogled med novice dneva ponuja najrazličnejše naslove o tem, kako so hekerji nekam vdrli, ukradli te ali one podatke, mogoče celo kriptovalute ali denar, ali pa, da je bila odkrita nova ranljivost v tej ali oni aplikaciji ali sistemu. To je današnja realnost.
Zakaj popravljati nekaj, kar ni pokvarjeno? Tako razmišljajo tradicionalna proizvodna podjetja, toda industrijski internet stvari jim utegne vsiliti korenite spremembe.
Ne verjamete? Preberite, na kaj vse se mora spoznati ...
Evolucija, poimenovana industrija 5.0, narekuje sodelovanje ljudi in strojev z namenom večanja učinkovitosti industrijske proizvodnje. Kaj pa, če ta pristop skoči iz okvirov strogih proizvodnih linij?
Na kratko, glavna razlika med konceptoma industrije 5.0 in 4.0 je osredotočenost prvega na dodajanje »človeškega dotika« strojem in uporabo novih tehnologij za boljše opolnomočenje delavcev. Čeprav je industrija 5.0 nov korak v razvoju industrijske avtomatizacije (strokovnjaki vseeno pričakujejo novo dimenzijo avtomatizacije), bi lahko celo zapisal, da je ta koncept v marsičem »protiindustrijski«. Zakaj?
Na tej točki uporaba oblaka ni več zgolj izbira, temveč postaja nuja. Če želijo podjetja ostati konkurenčna, morajo sprejeti oblak (ter oblačne storitve) in se zavezati k posodobitvi svojega IT-okolja.
Poraba podjetij za programsko opremo se (stalno) povečuje. In to več kot dvakrat hitreje od naložb v IT-okolja podjetij. Pričakovano prednjačijo programska oprema iz oblaka in poslovne aplikacije.
Arhiv
Po kategorijah