Podjetniške lekcije iz napak fintech podjetij
Zagonska podjetja iz panoge fintech se nenehno soočajo s številnimi izzivi, med katerimi je ironično tudi ta, da so preveč inovativna. V zgolj desetletju so se nekatera iz zagonskih razvila v uveljavljene igralce na trgu in zdaj malodane rušijo nekoč trdoživo industrijo finančnih storitev. Še več fintech podjetij pa je propadlo. Obstajajo pa tudi tretja, ki so preživela, a so njihove ideje, rešitve in patente pohrustale (beri: prevzele) kar banke same. Ker so jim bili grožnja. Danes v Evropi deluje okoli deset tisoč fintech podjetij oziroma dobra tretjina vseh na svetu, kar je pohvalen rezultat, čeprav povprečen potrošnik pozna le par ameriških in mogoče kakšnega kitajskega fintech velikana.
Ironija številka dve: čeprav številne fintech rešitve vsebujejo prav elemente analize tveganj, je poslovno tveganje v tej panogi izjemno. Pravzaprav bi morali vsako podjetje, ki vstopa na to področje, posvariti, da je (vsaj delni) neuspeh neizogiben in zelo mogoč. Usodnih napak je več kot zgodb o uspehu. A prav te so zelo dobrodošle, če se druga podjetja iz njih kaj naučijo. Poročilo, ki ga je objavil časnik The Wall Street Journal, je razkrilo, da približno 75 odstotkov zagonskih podjetij s področja fintech, podprtih s tveganim kapitalom, propade. Torej tudi tista s pomembnim zaledjem. Kaj čaka šele ostale brez »botrov z globokimi žepi«.
Katere podjetniške lekcije torej izpostavlja ta panoga? Če vprašate strokovnjake, je na vrhu vzrokov za propad fintech podjetij prevelika in prehitra rast. Vsi pionirji niso kos poslovnim izzivom. Pa ne zato, ker bi oziroma so imeli napačen izdelek ali storitev, ampak pogosto zato, ker so si zadali več, kot so lahko obvladali. Pri sodobnih in razvajenih uporabnikih je pogosto tako, da podjetje dobi le eno priložnost. Če se jim kakorkoli zameri, sploh če obljublja preveč in dostavi premalo, kaj hitro pade v nemilost. Ta se kot plevel razraste po družbenih omrežjih v obliki slabih novic, komentarjev uporabniške izkušnje itd. Vloga za začetek stečajnega postopka je tako lahko kaj hitro na vrsti.
In že smo pri hitrosti. Medtem ko fintechi nagovarjajo veliko hitrost, enostavnost in praktičnost storitev, se uporabniki precej počasi odzivajo na njihove obljube. Včasih se preprosto zgodi, da se novi izdelki in storitve uvedejo na trg, ki nanje še ni pripravljen. Prehitro. Mnoga podjetja fintech propadejo prav zaradi majhnega povpraševanja po njihovih izdelkih in storitvah. Spet v drugih primerih do neuspeha privede dejstvo, da njihovo ciljno občinstvo ni dovolj izobraženo ali seznanjeno z novo tehnologijo, zlasti v zvezi s financami.
Poglejmo primere. Aplikacije, kot so robotski svetovalci, aplikacije za medosebna plačila in posojila, aplikacije za čezmejne denarne transakcije ter sledilniki naložb ali kriptovalut, so danes nekatere izmed najpogosteje uporabljanih – vsak dan jih uporablja na milijone potrošnikov. Ampak ti milijoni še niso kritična masa, saj je jasno, da finančno manj pismeni uporabniki dobesedno bežijo od njih. In vsak neuspeh ali celo propad fintech podjetja, sploh tistih, ki imajo opravka s kriptovalutami, je danes hitro ožigosan in predstavljen kot primer slabe prakse, kar pa ne pomeni le pogube za posamezno zagonsko podjetje, ampak ima tudi dolgoročne posledice, ki lahko vplivajo na celotno panogo. Kakšen je torej recept za uspeh? Fintech storitve? Da, a dobre, zanesljive, varne in preverjene. Pa seveda bolj »kulske« in cenejše od bank. Velik zalogaj, vam povem.
