Človeška cena umetne inteligence

Včasih se mi zdi, da zdrava kmečka pamet mimogrede premaga različne doktorje in analitike, skratka strokovnjake na svojih področjih. Prav zato se povprečen človek zdrzne ob omembi umetne inteligence in robotov ter delovnih mest v istem stavku. Precej jasno mu je, da bi lahko njegovo delo, še posebej, če je to pisarniške sorte, znatno bolje in hitreje opravljal robot ali program. Tudi tovornjakarji ne morejo mirno spati ob pogledu na hitrost razvoja tehnologije avtonomne vožnje. Ljudi je upravičeno strah umetne inteligence in njenih sposobnosti ter zmogljivosti.

Medtem ko stroka »narod« miri, češ da roboti in umetna inteligenca ne krčijo delovnih mest, temveč so le orodja za doseganje (še) večje produktivnosti, se je našel nekdo, ki je rekel bobu bob. In ta nekdo ni družbeno nepomemben posameznik, temveč kar izvršni direktor tehnološkega velikana IBM. Podjetja, ki je preživelo več kot stoletje, torej ima očitno tehnološki darvinizem pod nadzorom.