Človeška cena umetne inteligence
Včasih se mi zdi, da zdrava kmečka pamet mimogrede premaga različne doktorje in analitike, skratka strokovnjake na svojih področjih. Prav zato se povprečen človek zdrzne ob omembi umetne inteligence in robotov ter delovnih mest v istem stavku. Precej jasno mu je, da bi lahko njegovo delo, še posebej, če je to pisarniške sorte, znatno bolje in hitreje opravljal robot ali program. Tudi tovornjakarji ne morejo mirno spati ob pogledu na hitrost razvoja tehnologije avtonomne vožnje. Ljudi je upravičeno strah umetne inteligence in njenih sposobnosti ter zmogljivosti.
Medtem ko stroka »narod« miri, češ da roboti in umetna inteligenca ne krčijo delovnih mest, temveč so le orodja za doseganje (še) večje produktivnosti, se je našel nekdo, ki je rekel bobu bob. In ta nekdo ni družbeno nepomemben posameznik, temveč kar izvršni direktor tehnološkega velikana IBM. Podjetja, ki je preživelo več kot stoletje, torej ima očitno tehnološki darvinizem pod nadzorom.
Nedavni komentarji Arvinda Krishne o izgubi delovnih mest, povezanih z generativno umetno inteligenco, kažejo skrb vzbujajočo sliko usode, ki čaka delavce po vsem svetu v naslednjih letih, ko bodo podjetja začela množično uvajati tehnologijo umetne inteligence in zato racionalizirati produktivnost. Krishna je v intervjuju za televizijo CNBC opozoril, da podjetja ne bi smela spregledati prednosti, ki jih ta tehnologija prinaša na področju produktivnosti, a vendarle ne bodo imela bistvenega vpliva na ceno, ki jo bodo za to plačali zaposleni, kateri bodo tako ostali brez služb. Dolgoročno lahko po njegovih besedah »generativna umetna inteligenca izboljša produktivnost vsakega procesa v podjetju in organizacijam omogoči izrazite koristi – vendar bo to verjetno šlo na račun delovnih mest, ki jih danes zasedajo ljudje«.
Povedano preprosteje: enako delo bodo lahko podjetja opravila z manj ljudmi. In to je bistvo produktivnosti že stoletja. Krishna je še pojasnil, da bodo po njegovem mnenju najprej prizadeta delovna mesta v t. i. zalednih pisarnah, torej delo belih ovratnikov.
Par globljih poizvedb po spletu podkrepi njegovo razmišljanje in razmišljanje »laikov«, ki pa ga strokovna javnost večinoma ignorira ali pa namensko potlači – češ, če težave ne vidimo, je ni. A dokumentacija, ki obravnava tveganja za človeške delavce zaradi generativne umetne inteligence, se v zadnjih mesecih kopiči. V poročilu družbe Goldman Sachs je zapisana ocena, da bi kot posledico avtomatizacije lahko v prihodnjih letih po svetu izgubili do 300 milijonov delovnih mest. Študija družbe McKinsey, objavljena julija, pa je pokazala, kako se bodo zaradi generativne umetne inteligence zmanjšale vloge administrativnih delavcev, kot so pisarniška podpora, storitve za stranke in kadrovske službe. Administrativne in zaledne službe pa niso edina delovna mesta, ki so v času razcveta generativne umetne inteligence na udaru. Julijska raziskava družbe KPMG je razkrila, da so ogrožene celo naloge, ki jih opravljajo programerji in razvijalci programske opreme ter tudi tehniki za podporo IT.
V pozitivnem marketingu, ki generativno umetno inteligenco postavlja zgolj kot podporno orodje za človeške delavce, se očitno pojavljajo razpoke. Tudi sam verjamem, da nas bo umetna inteligenca pri delu dodatno opolnomočila, a se ne slepim, da bo številnim otežila preživetje. Je to sodobni darvinizem?
