Izkoreniniti je treba napake
V tokratni prilogi Monitor Ppro obravnavamo kar tri izredno široka področja informatike. Informatiko v farmaciji, zdravstvu in še logistiki. Ko pomislim, kaj imajo skupnega, mi najprej pade na pamet naslednje: drage napake. Napake, ki jih velja v celoti odpraviti.
Drži, najdražje napake so v zdravstvu, saj jih lahko bolniki plačajo s svojim življenjem. Koliko je teh smrti, lahko le ugibamo, saj jih statistike po svetu težje beležijo – marsikje jih »pometejo pod preprogo«. To je bilo še toliko bolj očitno v času pandemije koronavirusa. Še največ se s tovrstno statistiko ukvarjajo v ZDA, kjer pa si študije niso enotne. Nekatere pravijo, da so napake zdravnikov vzrok za več kot štiri milijarde dolarjev izrednih stroškov zdravstvenih zavodov – letno. Napake zdravstvenih zavodov pa te stanejo približno 20 milijard dolarjev na leto. Zaradi zdravniških napak v bolnišnicah in klinikah v ZDA vsako leto umre približno 100.000 ljudi.
Bi jih bilo mogoče rešiti? Vsekakor. Predvsem ali zgolj ob pomoči tehnologije. Ta bi preverjala, ali so dobili ustrezno zdravstveno nego, ali se držijo rabe predpisanih zdravil in ali so dejansko zaužili ustrezna zdravila. Preverjala bi njihove vitalne znake. In alarmirala. Ko gre za zdravstvo in človeška življenja, so napake drage. Posebej če gre za mlade in delovno sposobne ljudi, saj država na ta način izgubi davkoplačevalce, kar ji vsekakor ni v interesu.
Tudi farmacija je velik posel, kjer se zdi, da je večkrat v ospredju kovanje dobičkov kot pa skrb za zdravje. Sicer bi bilo marsikatero zdravilo cenovno dostopnejše, posebej tista, ki so že zdavnaj »amortizirana«. Proizvodna cena te ali one tabletke se meri v centih ali manjših enotah, marže farmacevtov pa se merijo v dvo-, tri- in celo večmestnih večkratnikih. Zakaj? Tudi zato, da lahko občasno plačajo drage napake, ko komu uspe iztožiti odškodnino zaradi škodljivih ali pogubnih stranskih učinkov manj posrečenih zdravil. Ki sploh ne bi smela pristati na trgu, a vendarle so, ker se je nekomu mudilo zaslužiti še več in »biti prvi«.
V primerjavi z napakami v farmaciji in zdravstvu so napake v logistiki manj usodne, a še vedno lahko zelo drage. Če napake privedejo do poškodb skladiščnega osebja, je treba čim prej analizirati, kako in zakaj so se zgodile, ter uvesti spremembe, da se ne bi ponovile. Tudi napake, ki so posledica ročnega dela in vnosa ali branja podatkov, niso zaželene, saj logistom povzročajo nepotrebne stroške – stroške tovorjenja, iskanja blaga, pretovarjanja, vračila, opravičil, izgube ugleda in posla …
Skratka, nobena napaka ni dobrodošla niti poceni. Moramo pa kot družba stremeti k nedelanju napak ter k njihovi analizi in odpravi. Podobno kot otroke že od malega učimo, kaj je prav in kaj narobe. In če nam pri tem tehnologija, pa naj bo v obliki kamer in računalniškega vida ali tehnik strojnega učenja in napredne analitike ter algoritmov ali česarkoli drugega (ograje, ključavnice, zaščitnega stekla, rokavic ...), pomaga, je vedno dobrodošla.
