Uvodnik: Vzpon Skyneta?
Bralci, ki jih zanima Monitor, najverjetneje niso ciljna publika za tiste prave televizijske novele, kot so bile začrtane pred desetletji s Santa Barbaro in z Esmeraldo. Pa vendar, tehnološka različica le-teh, ki se je na spletu odvijala te dni, našo pozornost vsekakor zasluži.
Osnove vsake spodobne telenovele (soap opere, kot ji rečejo Američani, oziroma 'žajfnice') so melodramatični zapleti, čustveni pretresi, rojstva, poroke in smrti. Vsaj tako me, 'nežajfnega' človeka, pouči splet. Vse to smo brali v tednu, ko smo zaključevali tokratno številko Monitorja, vendar dopuščam možnost, da se zgodba zapleta in odpleta še naprej, čemur sledimo na naši spletni strani monitor.si, v tiskani izdaji pa žal ne.
Začelo se je hitro in šokantno: Sama Altmana, čudežnega dečka iz sveta umetne inteligence, ki nam je dostavil ChatGPT, je upravni odbor podjetja OpenAI čez noč odstavil. Obrazložitev je bila površna in dvoumna – Altman naj bi bil do upravnega odbora »ne dovolj iskren«, karkoli že to pomeni – ter nezadostna, saj najbolj prepoznavnega obraza podjetja, ki se po službeni dolžnosti druži s ključnimi svetovnimi voditelji in predsedniki, pač ne odpustiš kar tako, zaradi »ne dovolj iskrenosti«. Wall Street Journal poroča, da so odstavitev opravili kar online, prek videokonference, le nekaj trenutkov kasneje pa se je Altmanov prenosnik že zaklenil. Iz protesta je takoj odstopil še drugi soustanovitelj podjetja, Greg Brockman, sicer član odbora, ki je izglasoval odstavitev. Iz tega sledi, da so odstavitev v resnici izglasovali štirje preostali člani odbora … od katerih si je Ilya Sutskever, umetnointeligenčni ekscentrični genij, kot ga predstavlja strokovni tisk, že kaj kmalu premislil, čeprav je bil menda ključna oseba, ki je predlagala odstavitev Altmana. Menda tudi zaradi moledovanja in celo joka Brockmanove žene (Sutskever je bil organizator njune poroke v prostorih OpenAI) …
Dajmo malce prevrteti, za tiste, ki nas telenovele res ne zanimajo, ampak le rezultat:
• Po odpustitvi iz OpenAI je Altmana zelo na hitro v službo vzel Microsoft, njegov šef pa je obljubil, da bodo poskrbeli, da bo tam imel enake pogoje za delo (beri: superračunalnik/oblak Azure in lastno ekipo).
• Skoraj vsi zaposleni v OpenAI (700 od 770) so zagrozili z odstopom, če upravni odbor ne bo zamenjan, Altman pa sprejet nazaj.
• Microsoft oziroma njegov šef Satya Nadella je takoj naznanil, da so pripravljeni sprejeti in zaposliti prav vse zaposlene OpenAI in jim ponuditi enako plačo.
• Enako je javno naznanilo tudi podjetje Salesforce, ki se loteva svojega projekta umetne inteligence.
• Mira Murati (sicer po rodu iz Albanije, k OpenAI pa je prestopila iz Tesle) je na mestu vodje podjetja zdržala natanko dan in pol.
• Njenemu nasledniku, Emmettu Shearu, ustanovitelju in bivšemu šefu pretočne platforme Twitch, ki zdaj spada pod Amazon, je šlo bolje – zdržal je cele tri dni.
Kajti Sam Altman se je z Brockmanom, z blagoslovom Satye Nadelle vrnil, upravni odbor pa je pridobil dva nova zunanja člana. In seveda, v stilu prave telenovele, ni manjkalo solzavih izjav o tem, kako se imajo vsi radi, kako so zaposleni najpomembnejši del podjetja ipd. Kot največji zmagovalec pa se je na koncu pokazal – Microsoft, sedaj ključni igralec na področju umetne inteligence.
Ključni raziskovalci OpenAI so upravni odbor opozorili, da je podjetje z novim sistemom Q* (Q-Star) tik pred tem, da bo ustvarilo nadčloveško umetno inteligenco AGI (artificial general intelligence).
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Morda bomo kdaj izvedeli ali pa tudi ne, toda videti je, da je šlo za dvoboj med poslovnim in akademskim delom podjetja. OpenAI je namreč podjetje z dvema obrazoma – neprofitni raziskovalni del je moral zaradi stroškov k sebi pripustiti profitnega (beri: Microsoft in njegovih 10+ milijard dolarjev v obliki pristopa do superračunalnika/oblaka Azure). Zadnji pa bržkone ni bil najbolj srečen, da kljub kar 49-odstotnemu lastniškemu deležu v komercialnemu delu podjetja v upravnem odboru nima prav nobene besede. Razen, kot je postalo očitno, zelo dobre osebne povezave obeh šefov, ki je na koncu vendarle obrodila sadove. Microsoft zelo natanko ve, da je v raziskavah OpenAI zelo veliko denarja, ki ga ima podjetje namen zaslužiti, tako ali drugače. Akademiki pa so do kapitala pač malce vzvišeni in bi bili raje neodvisni ter malce bolj previdni.
Brali smo že o tem, kako je eden takih previdnih akademikov nekoč javno izrazil bojazen, da je Googlov takratni umetnointeligenčni sistem Lambda postal zmožen samozavedanja in redno beremo o tem, koliko služb in homo sapiensov bo umetna inteligenca ravnokar pokopala. Če je verjeti Reutersu, je v trenutni igri še tretja taka zgodba – ključni raziskovalci OpenAI so upravni odbor menda opozorili, da je podjetje z novim sistemom Q* (Q-Star) tik pred tem, da bo ustvarilo nadčloveško umetno inteligenco AGI (artificial general intelligence). Sistem namreč menda že odlično rešuje matematične probleme, kjer imajo današnji sistemi, kot je ChatGPT, še hude težave. Altman se je na nedavni konferenci v tej smeri nekoliko kriptično pohvalil, previdni člani upravnega odpora pa so ga že naslednji dan odpustili. Je bil Altman »ne dovolj iskren« ravno o tem?
Uvodnik bo objavljen v Monitorju, ki izide v torek, 28.11.2023