Popotovanje z Brnika
Za številne goste je prvi stik z državo javni prevoz z letališča. V Sloveniji ga imamo, izkušnja pa je vse prej kot preprosta. Če smo v tujini navajeni, da nas nedvoumni napisi usmerijo k železniški ali avtobusni postaji, kjer prislonimo kartico in se že peljemo, si moramo na Brniku res želeti sesti na avtobus, da nam bo to uspelo.
Težko bi opazili večji kontrast v javnem prevozu kot pri poletu iz Seula na brniško letališče. V Seulu je možnosti za javni prevoz ogromno, od hitrih in počasnih vlakov do avtobusov. Z Brnika proti prestolnici dvakrat na uro vozi avtobus, ki po 30 minutah prispe na glavno avtobusno postajo. Ta je trenutno – in zadnjih 50 let – v res katastrofalnem stanju, a obeta se prenova, pa tudi sicer na njej obiskovalci prestolnice načelno ne bodo prebili veliko časa.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico, PayPal, Apple Pay ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Za številne goste je prvi stik z državo javni prevoz z letališča. V Sloveniji ga imamo, izkušnja pa je vse prej kot preprosta. Če smo v tujini navajeni, da nas nedvoumni napisi usmerijo k železniški ali avtobusni postaji, kjer prislonimo kartico in se že peljemo, si moramo na Brniku res želeti sesti na avtobus, da nam bo to uspelo.
Težko bi opazili večji kontrast v javnem prevozu kot pri poletu iz Seula na brniško letališče. V Seulu je možnosti za javni prevoz ogromno, od hitrih in počasnih vlakov do avtobusov. Z Brnika proti prestolnici dvakrat na uro vozi avtobus, ki po 30 minutah prispe na glavno avtobusno postajo. Ta je trenutno – in zadnjih 50 let – v res katastrofalnem stanju, a obeta se prenova, pa tudi sicer na njej obiskovalci prestolnice načelno ne bodo prebili veliko časa.
Pohvale se tu žal končajo, saj smo v Sloveniji že nakup vozovnic zapletli do onemoglosti. Avtobusne postaje na letališču zaradi njegove majhnosti ne moremo zgrešiti, dasiravno jasnejše oznake ne bi škodile. Na postajici, ki je res skromna, nas pričaka kartomat, namenjen tistim, ki že vse vedo. V razviti tujini so na letališčih kartomati, ki s klikom ali dvema omogočijo nakup enkratne vozovnice do središča mesta. Običajno imajo že na prvem zaslonu hitro bližnjico. A ne pri nas.
Na avtobusni postaji je povsem enak kartomat, kot je na vseh železniških postajah v Sloveniji, s čimer ne bi bilo nič narobe, če bi imeli na Brniku vlak. Na prvi strani se izpišejo tri možnosti: Nakup vozovnice, Nakup dodatkov in Nakup SŽ čip kartice (za prevoz z avtobusom). Nobene bližnjice za hiter nakup vozovnice. Kdor naivno izbere Nakup vozovnice, se mu odpre dolg seznam železniških postajališč, med katerimi letališča ali Brnika seveda ni. Vozovnice z Brnika sploh ni mogoče kupiti, če se ne poglobimo v kartomat. Aha, v zgornjem desnem kotu so možnosti Vse, Vlak, Avtobus, a je privzeto izbran Vlak, drugi možnosti pa sta sivi in ju sploh ne moremo izbrati. Hm …
Kdor je že potoval s slovenskim javnim prevozom, se mu posveti, da gre za integrirani javni potniški promet (IJPP). Najprej je treba na kartomatu za dva evra kupiti plastično kartico IJPP, nato pa ločeno zanjo kupiti še vozovnico. Ko prislonimo kartico IJPP, kartomat odklene možnost Avtobus, kar prikaže tudi avtobusna postajališča.
Da je sistem neumen in zapleten, je brez dvoma jasno tudi zaposlenim na letališču. Na avtobusni postaji najbrž zato visi res velik plakat Z avtobusom v Ljubljano? Z vlaki po Sloveniji?. S podatki prenatrpan plakat obiskovalcem poskuša povedati isto: najprej kupite plastično kartico IJPP, šele nato lahko kupite vozovnico.
Ko sem tako čakal na avtobus, sem stal zraven kartomata in opazoval tujce. V povprečju je vsakdo porabil za nakup vozovnice debelo minuto, večini pa se sploh ni uspelo prebiti skozi zapleten postopek, nato pa je zmanjkalo časa. Ne pozabimo, kartomat je eden. Hitro lahko izračunamo, kakšna gneča je nastala.
Seveda je avtobusno vozovnico mogoče kupiti na Arrivini spletni strani, le da čisto nikjer na postaji to ne piše. Nobene povezave, nobene informacije, nič. Na velikem plakatu je deset (!) QR-kod, ki vse vodijo do spletne strani Slovenskih železnic ali nekakšnih videonavodil. Arriva ne obstaja.
Tretja možnost nakupa vozovnic je na avtobusu, kar je storila velika večina potnikov, ki jim je bil kartomat prevelika uganka, četudi je šlo za mlade ljudi. Kar dvajset minut pred časom odhoda je pripeljal avtobus in kmalu je postalo jasno, zakaj toliko prej. Voznik, ki ni govoril angleško, je tisti dan sprejemal le gotovino, potniki pa so eden po eden kupovali vozovnice in se kobacali na avtobus. Boljšega glagola ni, ker je pripeljal klasičen mestni avtobus, ki ni imel spodnjega prostora za kovčke, število sedišč pa je bilo omejeno. Ko so bila zasedena, so preostali čakajoči preprosto ostali na postaji, kar jim je voznik v mednarodnem jeziku pojasnil: »Bus goes avtocesta, all must sit, svi morate da sednete.«
Avtobus je odpeljal s petminutno zamudo, do nesrečnežev na postaji pa se je sprehodil taksist, ki je ponujal prevoz v Ljubljano za 15 evrov. Ko sta se dva nemška upokojenca javila, jima je lepo povedal, da se bo to zgodilo le, če bodo našli še dva, ker on v resnici zahteva 60 evrov na vožnjo.
Javni prevoz z letališča imamo in v resnici deluje solidno, ko se prebijemo skozi vse prepreke. Vozi sorazmerno točno in hitro, štiri evre je ugodna cena. A uporabniška izkušnja je obupna, digitalizacija pa namen sama sebi, ne pa olajšanju postopka. Zakaj ne vozijo medkrajevni avtobusi z dovolj prostora za prtljago? Zakaj voznik jemlje le gotovino? Zakaj ni mogoče na kartomatu kupiti vozovnice s prislonitvijo kreditne kartice? Zakaj je kartomat privzeto nastavljen za vlak? Zakaj ni zadnji avtobus usklajen z zadnjim letom?
Seveda bi lahko bilo še slabše – in teden kasneje je tudi bilo. Ob 23. uri na Brniku pristaja letalo iz Züricha, medtem ko zadnji avtobus odpelje 15 minut pred tem. Ker avtomobilov Avant2Go že zdavnaj ni več, potnikom ostanejo bodisi požrešni taksisti bodisi prosjačenje ob prevzemu prtljage, ali gre kdo s svojim avtomobilom v Ljubljano. In ker so Slovenci pregovorno pripravljeni pomagati, sem se tako že večkrat uspešno rešil.
