Divja igralnost po japonsko

Objavljeno: 28.1.2014 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Preizkusi | Revija: Februar 2014 | Teme: Sony, PlayStation

Konec lanskega leta je prinesel pravi epski obračun v svetu igralnih konzol, saj sta se za igričarski prestol zgrabili Microsoftova in Sonyjeva nova igrača. Xbox One smo preizkusili v prejšnji številki Monitorja, ravno v času, ko berete ta prispevek, pa je v slovenske trgovine prispel tudi PlayStation 4. Naj se tekma začne.

Povzemimo na hitro razmerje moči pred prihodom novih konzol. PlayStation 3 je bil sicer tehnično naprednejša in dražja konzola, a se je zato odkupil s pogonom bluray, uporabnike pa so motile visoke cene iger in njihova dolgo časa nezlomljiva zaščita. Ironično, a prav možnost piratiziranja iger je imela dolgo neposreden vpliv na to, katera konzola bo postala bolj priljubljena med uporabniki. Igričarji so v prejšnji generaciji tako kljub vsemu več prednosti namenili Xboxu 360.

Japonski inženirji so zato zavihali rokave in se odločili odpraviti večino pomanjkljivosti in napakic. Xbox One nas prejšnji mesec ni v celoti prepričal, visoka pričakovanja pa smo ohranili tudi za PlayStation 4, saj meril, kaj naredi dobro igralno konzolo, ne spuščamo. Slovenija je žal med zadnjimi državami v Evropi, ki so deležne pošiljke novih konzol, saj je uradni datum prodaje določen za 29. januar. A Slovenci kljub temu nismo prav zelo prikrajšani, saj je splošna manija, ki vlada v ZDA, pomenila, da so tudi na večje trge konzole doslej bolj kot ne »kapljale« in šele v naslednjih mesecih utegne proizvodnja ujeti povpraševanje (ali pa tudi ne).

Kakorkoli, za 399 evrov dobimo res dober računalnik. Računalnik? Da, igralna konzola PlayStation 4 je zelo podobne zasnove kot Xbox One in temelji na AMDjevi strojni platformi. Premore osemjedrni osrednji procesor s taktom 1,6 GHz (Xbox One tiktaka pri 1,75 GHz) in disk zmogljivosti 500 GB. A resnično pomembno za igranje novodobnih iger je predvsem grafično srce. PlayStation 4 ima 800 MHz grafični procesor z 18 procesnimi enotami, podprt s kar 8 GB izjemno hitrega pomnilnika GDDR5. Po tej plati močno prekaša Xbox One, ki ima 12 grafičnih obdelavnih enot z nekoliko višjim taktom (853 MHz), podprtih z zgolj občutno počasnejšim pomnilnikom GDDR3. Trenutno razlika v praksi ni prav očitna, a ker so igralne konzole v dnevnih sobah uporabnikov po več let, utegne postati z novimi in grafično zahtevnejšimi igrami vse večja. Že danes sicer vse igre za obe konzoli tečejo povsem gladko v polni visoki ločljivosti (1080p), a za ultra visoko ločljivost (4K) prideta prav vsak gigaherc in gigabajt.

Sonyju moramo priznati, da je PlayStation 4 zapakiral v precej zanimivo ohišje, ki spominja na dva tanka bluray predvajalnika, naloženega drugega nad drugim. Par oblikovalskih potez skrbi, da ohišje poševnih in odsekanih linij še zdaleč ne deluje dolgočasno. Inženirski oddelek lahko pohvalimo tudi za vgradnjo napajalnika v samo ohišje, saj se tako PS4 kljub večjim zmogljivostim lahko pohvali z znatno manj zahtevami po prostoru, pri čemer deluje tiho (kadar ne vrti ploščka) in se med igranjem ne segreva pretirano. Konzolo lahko postavimo tako v ležeč kot pokončen položaj. Glede priključkov ni večjih presenečenj, dvoje vrat USB 3.0, vtič HDMI, optični zvočni izhod, omrežni priključek in namenski priključek za kamero so vse, kar uporabnik dobi in, roko na srce, tudi potrebuje.

Takoj po vklopu napajanja in kabla HDMI v televizor smo prižgali konzolo in se sprehodili po nastavitvenih menujih, ki so precej prijaznejši od glavnega konkurenta, saj smo se v omrežje povezali hitreje, opravili posodobitev in prijavo v račun PlayStation Network. Tudi Sony je opravil veliko delo pri osvežitvi uporabniškega vmesnika, saj ta deluje pregledneje in bolj intuitivno kot pri predhodniku, tudi novinci se bodo v njem hitro znašli. Všeč nam je bilo to, da se igre in morebitne posodobitve nalagajo v ozadju, medtem ko mi brskamo po drugih vsebinah. In ko smo že pri brskanju – spletni brskalnik ni tako dodelan kot pri Xbox One, saj je precej okoren. Microsoftova rešitev ima tudi lepše rešeno delo z datotekami, a to pravih igričarjev ne bo motilo, saj na teh menujih ne bodo preživeli veliko časa. Med glavnimi menuji si lahko ogledamo sveže novosti iz sveta PlayStation 4, se posvetimo igram ali zbirki drugih vsebin. Seveda ne manjka niti spletna trgovina PlayStation Store, kjer lahko po hitrem postopku zapravimo več deset evrov za katero izmed najnovejših iger. Na voljo je več kot ducat zanimivih naslovov. Prav tako lahko v konzolo naložimo katero od brezplačnih aplikacij, ki nam po vzoru mobilnikov še razširijo uporabnost nove igrače. Prisotna je precej globoka integracija z družabnimi omrežji (Facebook, Twitter), saj se novodobni igričarji želimo kar najhitreje pohvaliti, kaj trenutno igramo in kako dobri smo v tem.

Eden ključnih delov vsake igralne konzole je igralni plošček in z veseljem ugotavljamo, da je Sonyjev DualShock 4 naravnost odličen. Velikost je ravno pravšnja in primerna tudi za odraslega igralca, oprijem je zelo dober, vgrajeni motorčki pa so prispevali k nekoliko višji teži, kar je vsaj po mnenju pisca teh vrstic zelo dobrodošlo, saj celota daje boljši občutek ob vibriranju. Vgrajeni žiroskop je natančnejši kot pri predhodniku, na ploščku se je našlo celo mesto za drsno ploščico, ki pa je zaenkrat v igrah in aplikacijah razmeroma slabo izkoriščena. Utora na smernih kolescih sta poglobljena in ponujata odlične povratne informacije, sploh ob sočasnem tresenju vibracijskih motorčkov. Klasična gumba Start in Select sta nadomestila gumba Option in Share, ki so jih razvijalci pametno umaknili stran od »akcije«, zato ju po nesreči ne bomo zadeli. Pritisk na gumb Option nam namreč začasno zaustavi igranje in nam prikaže vrsto možnosti, ki jih ponuja posamezna igra, gumb Share pa omogoča nalaganje zaslonskega posnetka ali urejanje video posnetka zadnjih 15 minut igranja ter njuno deljenje s prijatelji prek družabnih omrežij in video spletišč. Še več, če ustvarimo račun na spletni storitvi Twitch.TV ali Ustream, lahko svoje igranje v živo delimo z znanci ali svetom. Na prednji strani krmilnega ploščka je tudi večje polje, ki zna spreminjati barvo, saj s tem komunicira z dodatkom PlayStation Eye 2. Ta je na voljo za doplačilo in se obnaša podobno kot Microsoftov Kinect, saj omogoča prijavo s prepoznavanjem obraza, igranje ob pomoči gest rok ali glasovnih ukazov ter opravljanje video konferenc ali klepetov. Igralni plošček se polni prek vmesnika mikro USB (tudi takrat, ko je konzola v mirovanju), vgrajena zmogljiva motorčka, zvočnik in »lučke« pa so prinesli tudi slabšo avtonomijo. Če smo se s predhodnikovim ploščkom lahko več dni brezskrbno igrali, DualShock 4 zahteva polnjenje že po okoli osmih urah nepretrganega igranja. Škoda. Igralni plošček je sicer opremljen še s priključkoma za mikrofon in slušalke, slednje so celo priložene, a niso nič posebnega, saj spominjajo na cenejše ušesne slušalke, ki jih prejmemo poleg mobilnih telefonov.

Uporabniški vmesnik je dovolj enostaven in intuitiven, da se nanj hitro navadimo.

Uporabniški vmesnik je dovolj enostaven in intuitiven, da se nanj hitro navadimo.

Spletno večigralstvo je v domeni storitve PlayStation Network, ki sicer uporabniku ponuja hiter in pregleden dostop do iger, ki so trenutno v teku, če pa se odloči za malo počitka, to lahko stori tudi z ogledom spletnih filmov ali nanizank. Največje neprijetno presenečenje je sicer plačljivo večigralstvo, saj zanj potrebujemo naročnino na t. i. storitev PlayStation Plus, ki jo lahko poravnamo na mesečni, četrtletni ali letni osnovi. Za letno naročnino bomo odšteli približno toliko kot za povprečno igro, Sony pa pri tem dobro ve, da se mu bodo po zaslugi milijonov igričarjev v blagajno nakapljale stotine milijonov dodatnih prihodkov.

Poleg testne konzole smo prejeli paket petih iger, za katere lahko samo potrdimo, da so v polni visoki ločljivosti videti naravnost čudovito (kup podrobnosti) in se po zaslugi vrhunskega ploščka tudi igrajo odlično. Slednje še posebej drži za naslova Call of Duty: Ghosts ter Killzone: Shadow Fall. Ko v konzolo vstavimo modrožarkovni plošček, se bodisi začne namestitveni postopek ali pa nam igra hitro omogoči igranje, medtem ko se namešča v ozadju. Zelo pohvalno. Namestitev iger na disku terja precejšnji davek, saj navadno zavzame med 10 in 40 GB prostora, to pa ob skupni zmogljivosti 500 GB lahko predstavlja omejitev pri zagrizenem igričarju. No, vsaj disk (2,5-palčni) je razmeroma lahko dostopen in zamenljiv, če bi se pokazala takšna potreba.

Manj razveseljujoč je podatek, da PlayStation 4 ne podpira igranja iger, ustvarjenih za PS3. Sony sicer obljublja, da bo omejena podpora za nazaj na voljo pozneje, a nas predvsem skrbi beseda »omejena«. Za lastnike prenosne igralne konzole PlayStation Vita pa imamo dobro novico – ta se zna povezati s PS4 in preslikati njene igre na svoj zaslon (te možnosti zaradi nelastništva PS Vita sicer nismo preizkusili v praksi).

Pod črto nas je PlayStation 4 bistveno bolj prepričal kot Xbox One. Obe konzoli imata svoje vrline in hibe, a če bi delili številčne ocene, bi si PS4 zaslužil osmico, Xbox One pa sedmico (na lestvici od 1 do 10). Sonyjeva konzola je lepša in zmogljivejša ter po zaslugi odličnega ploščka ponuja boljšo igralnost, a je na dolgi rok tudi dražja (cene iger in večigralskih storitev).

Sony PlayStation 4

Izdeluje: Sony, www.sony.com.

Prodaja: Vse bolje založene računalniške trgovine.

Cena: 399 €.

✓    Grafične zmogljivosti, igralni plošček, cena.

✗    Plačilo za spletno večigralstvo, avtonomija ploščka, nezdružljivost s starejšimi igrami.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki