Google Earth ima že častitljivo dolgo brado in se je v petnajstih letih delovanja že precej spremenil in napredoval. Zadnja posodobitev pa je prinesla novosti, ki si zaslužijo poseben pregled. Končno je Google Earth mogoče uporabljati brez posebne aplikacije, torej kar neposredno iz brskalnika. Prav tako si lahko Ljubljano in Ankaran ogledamo v treh razsežnostih.
Slušalke uporabljamo zato, ker ne želimo motiti okolice ali ker ne želimo, da bi okolica motila nas. Pri slednjem je najenostavnejša in najcenejša rešitev izolacija ušes pred okoliškim hrupom s slušalkami, ki se kar najtesneje prilegajo in z absorpcijskim materialom zatesnijo vsako špranjo okrog ušes. To je pasivna zaščita (passive noise reduction), ki zmore hrupu odsekati kakšnih 15–20 dB. Kadar je to še vedno preglasno, stopijo na prizorišče slušalke z aktivnim odpravljanjem hrupa (active noise redution), ki hrup znižajo za dodatnih 20 dB. To pa je že znosno tudi za uporabo na letalih ali ob prometnih vpadnicah.
Konec avgusta je Google izdal novo različico svojega operacijskega sistema za pametne telefone Android 7, ki jo je poimenoval Nougat. Čeprav smo prvo predogledno inačico za razvijalce dobili že marca, je novosti v končni različici dovolj, da si zaslužijo pregled in posebno omembo.
Odkar vemo za brezsramno prisluškovanje vsem in vsakomur v spletu, so novo pomlad ugledale aplikacije za šifrirano komuniciranje. Izdelek izpod slovenskih prstov je Biocoded, ki združuje paleto funkcij, enostavno rabo in varnost.
Prepoznavanje govora v velikem slogu prihaja v računalništvo, saj je že dovolj uporabno, da si ga izdelovalci upajo ponuditi končnim uporabnikom. Na čelu je gotovo Google, ki nam omogoča narekovanje besedila v Google Docs in tudi oblikovanje z glasovnimi ukazi.
Lenovo je kot eden največjih izdelovalcev pametnih telefonov (in največji izdelovalec računalnikov) na slovenski trg vstopil letos spomladi. Če je verjeti slovenskim predstavnikom, kar uspešno. Njihovi telefoni so strojno dovolj zmogljivi, obenem pa precej cenejši od korejskih (in kalifornijskih) prvakov, tako da ne dvomimo, da so se uporabnikom priljubili. Vrag se, kot vedno, skriva (le) v podrobnostih, a o tem kasneje.
Nekdaj smo se šalili, da bomo imeli v prihodnosti prek USBja priključene še mikrovalovke in hladilnike. Sodeč po trenutnem razvoju interneta stvari, bo prihodnost še bolj neverjetna, sedanjost pa je omejena na povezovanje bolj ali manj pametnih naprav s telefoni. Niti multimetri niso izjeme.
Proizvajalci so bili nadvse uspešni pri povečevanju zmogljivosti mobilnih telefonov, približno v korak sta šla tudi kapaciteta baterij in zmanjševanje porabe pri komponentah, da smo od vsega napredka sploh kaj imeli. Precej manj pridni pa so bili pri povečevanju hitrosti polnjenja, kjer smo šele v zadnjih dveh letih opazili velike premike. Navsezadnje, kako bi nam koristil super vzdržljiv telefon, če bi se polnil pol dneva? K sreči takih ni (več).
Oblak ni nič drugega kot računalnik nekoga drugega, je nekoč dejal strokovnjak za računalniško varnost Graham Cluley. Hranjenje podatkov v komercialnih oblakih je poceni ali celo zastonj, predvsem pa zelo udobno. Kljub zagotovilom o varnosti in šifriranju to pomeni, da so vaši podatki pri nekom drugem. Iz te zagate nam lahko pomaga programska oprema za postavitev lastnega »oblaka«, ki sega od najprimitivnejših do zelo izdelanih rešitev.
Če v imenu Koofr slišite slovenski prizvok, imate popolnoma prav. Gre za slovensko oblačno shrambo podatkov, ki jo razvija istoimensko podjetje, ki je izšlo iz podjetja Xlab. Lani so zmagali na vseslovenskem tekmovanju Start:up, zato od izdelka zelo veliko pričakujemo.
