V Evropi smo navajeni, da nas zvonjenje telefonov ne stane nič. Desetletja smo učili, da dokler se ne oglasimo, ne stane nič. Prav tako nas ne more presenetiti noben strošek, dokler smo v domačem omrežju, pa če nas kličejo še s tako eksotične številke. V Severni Ameriki pa so pravila drugačna, kar lahko v denarnici občutimo med gostovanjem.
V Monitorju redno pišemo o napredku na področju samovozečih avtomobilov, a le redko imamo možnost storitev iz prve roke preizkusiti in dejansko doživeti. Prejšnji mesec je po spletu okoliščin naneslo, da je bila vožnja z avtonomnim taksijem sredi Phoenixa na dosegu roke. Takšne priložnosti se seveda ne izpusti.
Od ponedeljka, 17. avgusta, je na voljo slovenska aplikacija za sledenje stikom, kjer bi se lahko okužili s koronavirusom. Preteklo je ravno dovolj časa, da jo na hitro pogledamo in raziščemo, kako deluje. To pot v Sloveniji niso izumljali tople vode, temveč so »prevedli« nemško aplikacijo, ki uporablja standardizirane Googlove oziroma Applove vmesnike.
Naša državna uprava ponuja številne digitalne storitve, a za nekatere ve le malo ljudi. Pred mesecem dni sem po naključju izvedel, da poleg identifikacije z digitalnim potrdilom že dve leti obstaja tudi storitev smsPASS, kjer za digitalno poslovanje z državo zadostuje pametni telefon s telefonsko številko. V resnici je smsPASS le del širše storitve SI-PASS, ki je nekakšen državni upravljalnik digitalne identitete.
V 21. stoletju se zdijo skakanje na pošto, pošiljanje priporočenih pisem in vestno shranjevanje preganjenih lističev, ki potrjujejo oddajo neke pošiljke, nekolikanj anahronistični. Eden izmed ponudnikov elektronskega pošiljanja pisanj je kar Pošta Slovenije s svojo storitvijo PoštAR.
Prevelik del mojega dela sestoji iz popravljanja pisnih izdelkov študentov in doktorandov, ki morajo objavljati v angleščini. Ne glede na krilatice, da šteje vsebina, jezikovno podpovprečno izdelki v revijah niso dobro sprejeti. Kako prav bi prišlo orodje, ki bi jezikovno okornost zgladilo v sozvočen, ravno prav sočen sestavek. Razvoj umetne inteligence nam je prinesel nekaj takšnih orodij in danes si bomo ogledali Microsoft Editor.
Računalniki in moderni grafični vmesniki omogočajo nove dimenzije poučevanja matematike, s katerimi se lahko odmaknemo od računstva k razumevanju konceptov. GeoGebra je brezplačni ekosistem aplikacij, pripomočkov in lekcij, ki je namenjen tako učiteljem matematike kakor učencem, koristi pa tudi študentom.
Ko je moderni svet začel ustvarjati nepregledne količine podatkov, je kazalo, da nihče več ne bo nikoli obveščen o vsem dogajanju. Besedila je bilo enostavno preveč. Toda tehnološki razvoj je kmalu pripeljal do umetne inteligence in strojnega učenja, ki sta dala orodja za samodejno prečesavanje spleta in združevanje novic. Zdaj računalniki berejo namesto nas in pripravljajo povzetke ter analize. Event Registry je slovensko orodje, ki to obvlada.
Tezavri ali slovarji sopomenk so že stara orodja, kjer so zapisane bolj ali manj ustrezne sopomenke besed v jeziku. Klasični so nastajali počasi, ob pisanju slovarjev, moderna tehnologija pa omogoča uporabo računalniških jezikovnih modelov, ki funkcijo tezavrov še širijo.
Programi za računalniško podprto načrtovanje (CAD) so običajno obsežni in strašljivi kosi programske opreme, ki imajo visoko bariero pred začetkom uporabe, saj zahtevajo veliko izkušenj in znanja. Povrhu tega niso niti poceni. Zato smo si ogledali njihovo nasprotje – Autodeskov Tinkercad je brezplačen, deluje v brskalniku in je namenjen šolarjem.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
