Pred dvema letoma je korejski LG prvič predstavil mobilni telefon, ki ga je zasnoval v sodelovanju z italijansko modno hišo Prada. Čeprav se nam danes ne zdi nič posebnega, je bila naprava napredna, saj smo jo lahko upravljali s prsti prek zaslona, občutljivega za dotik. Danes tako opevani iPhone je prišel na trg šele dobrega pol leta kasneje. Preverili smo, kaj po dveh letih prinaša naslednik, imenovan Prada II.
Video visoke ločljivosti pomeni precej velik preskok v svetu snemanja in obdelave videa glede na standardne ločljivosti. Velika količina podatkov tako vsaj pri večini rešitev zahteva uporabo različnih načinov stiskanja gradiva. Seveda pa se v resnejši produkciji pojavljajo potrebe po gradivu, ki je boljše kakovosti od tistega, ki ga omogočajo taka zmanjševanja. V tem primeru pridejo v igro vhodno-izhodne kartice, kakršna je Blackmagicov Decklink SDI.
O napravah NAS smo v preteklem letu pisali že dvakrat, zadnjič januarja letos. Ker se potreba po trajnejšem hranjenju podatkov veča iz dneva v dan, se novosti na trgu ne branimo preskušati. Tokrat smo v laboratorij dobili dva "zamudnika", ki silno presenečata, še posebej po hitrostih branja in zapisovanja ter bosta po našem mnenju vplivala na večanje zmogljivosti teh naprav tudi pri vstopnih modelih drugih izdelovalcev.
Ko se nam v strežniških sobah začne kopičiti dejavna oprema, ki jo nujno potrebujemo za delovanje podjetja, se nam lahko kaj kmalu zgodi, da mikroklimatske razmerei v prostoru postanejo precej bolj labilne, kot so bile takrat, ko smo imeli manj opreme. Rešitev - specializirana vremenska naprava.
Ob uspehu malih in poceni prenosnih računalnikov se je resno treba vprašati, čemu na namizjih večinoma še vedno kraljujejo procesorsko izjemno močne, a energijsko zelo požrešne naprave.
Pred nekaj meseci sem se z velikim veseljem loti Microsoftovega urejevalnika videa Live Movie Maker - in ostal razočaran. Tokrat sem s precej manjšimi pričakovanji namestil Pinnaclov VideoSpin in doživel presenečenje.
Microsoft je pred časom predstavil svojo vizijo uporabniškega vmesnika prihodnosti, zaradi katerega je po spletnih straneh, ki se ukvarjajo s računalništvom, kar završalo. Nič čudnega, saj gre za na videz zelo zanimiv izdelek, rekli bi lahko celo, da je "kul". Tako imenovani Surface je pravzaprav miza, katere površina je velik računalniški zaslon, občutljiv za (večkratni) dotik. In kako se obnese?
Oblikovalci spletnih vmesnikov, programerji, pa seveda tudi tisti, ki so hkrati oboje, se pogosto srečamo s problemom izdelave prototipov. Nekateri skiciramo na papir, drugi mahajo z rokami, spet tretji pa se usedejo za računalnik in začnejo oblikovati stran/program v priljubljenem orodju, ki ga tudi sicer uporabljajo za oblikovanje/programiranje. Vsi pa se strinjamo, da so vse te metode slabe.
Delo na različnih računalnikih. Uspešna sinhronizacija datotek, ki naj bodo tudi vedno na razpolago. Sodelovanje pri projektih in skupinsko delo. Sodelovanje na daljavo. Komunikacija med (fizično oddaljenimi) člani delovne skupine, po možnosti v živo. Vse to so zahteve (želje), ki jih je v praksi v računalništvu precej težko uresničiti zadovoljivo, preprosto in z ne preveč odrekanja. Tokrat si bomo ogledali, kako si to domišlja Microsoft.
Če je v poslovnem svetu Microsoftov Outlook povsem očitno kralj elektronske pošte, je pri domači elektronski pošti gneča veliko večja. Outlook Express, Live Mail, Mozilla Thunderbird, Mail na OS X dobivajo konkurenco, ki poskuša s pošto narediti več in lažje in jo približati spletu.
Nikon je tokrat izvedel pravo malo ofenzivo z aparati, ki premorejo širok razpon goriščnic, tako v obeh segmentih optično zmogljivih aparatov kot tudi med žepnimi modeli, kamor spada Coolpix S630.
Vse več je cenovno ugodnih fotoaparatov z mikavnimi številkami v tehničnih opisih, ki se za povrh ponašajo še z žlahtnim poreklom.
Ni dolgo tega, kar je Nikon predstavil javnosti svoj prvi fotoaparat z velikim razponom goriščnic, model Coolpix P80, ki ga je zdaj že nasledil novi model P90. No, konkurenca, še posebej pa že od nekdaj najtrši tekmec Canon, je trgu predstavila tudi cenejše rešitve za zuma željne uporabnike, zato si Nikon ni smel dopustiti, da bi ostal v ozadju.
Canon je svojo serijo fotoaparatov z velikim razponom goriščnic pred nekaj leti razdelil v dva segmenta. Eden je namenjen manj zahtevnim ter kompaktnosti in dostopnosti željnim kupcem, drugi pa naprednejšim uporabnikom. In prav ta razred je tokrat doživel novo delitev. Naslednika modela S5 IS sta kar dva, SX10 IS in SX1 IS.
Najnovejši član Canonove rodbine A, PowerShot A1100 IS, sledi zastavljenim smernicam. Ob sprejemljivi ceni želi hkrati ponuditi preprostost in vsestranskost.
Canon Powershot SX200 IS nam pokaže, da miniaturizacija ne pomeni vedno sklepanja nesprejemljivih kompromisov. Čeprav se stiska v kompaktnem ohišju, nam njegove zmogljivosti preprečujejo, da bi ga preprosto uvrstili med kompaktne fotoaparate.
Lexmarkov X544 je večopravilni barvni laserski tiskalnik - poleg tiskanja ga lahko uporabimo še kot kopirni stroj (tako barvno kot črno-belo), optični bralnik in faks. Gre za razmeroma dobro opremljeno napravo, med priključki najdemo tako USB kot omrežni vmesnik, dodan ima samodejni podajalnik ter enoto za tisk na obe strani. Ta sicer praktično podvoji čas tiska, a je kljub temu dobrodošla izbira. Ločljivost tiskalnega dela je solidnih 1200 DPI. Tiskalnik je škatlaste oblike, v njegov predal lahko spravimo do 250 listov, kar je povsem tipično za te naprave. Natisnjeni listi se nalagajo na zadnji strani, kjer jih lahko ostane do 150. Spredaj imamo zaslon stanja in funkcijske tipke, med njimi tudi številčnico za faks.
Kyocerina dvojčka FS 3920 DN in FS 4020 DN se uvrščata v razred srednje zmogljivih črno-belih naprav, obljubljata visoke zmogljivosti v razmeroma kompaktni obliki in sta namenjena predvsem pisarniškim okoljem. Napravi sta tako po videzu kot po specifikacijah skoraj enaki. Obe sta zelo škatlaste oblike, kar je pravzaprav dobro, saj zasedata razmeroma malo prostora. Sicer nista ravno tihi, a že črka "N" v obeh imenih nakazuje na omrežni priključek, tako da ju brez težav namestimo stran od uporabnikov.
Apple je lani začel postopno prenovo prenosnikov MacBook in MacBook Pro. Zadnji je prišel na vrsto največji in najzmogljivejši prenosnik iz Cuppertina, 17-palčni MacBook Pro. Tudi njegovo ohišje je narejeno iz enega kosa aluminija, kar daje prenosniku večjo trdnost in odpornost pred udarci. Kljub velikosti pa Applov paradni izdelek tehta le 3 kg. Tej številki se ni uspelo približati nobenemu 17-palčnemu notesu drugih izdelovalcev.
Sony Vaio VGN-Z21XN v razredu lahkih prenosnih računalnikov po teži in velikosti ne sodi v sam vrh, temveč se z 1,5 kilograma uvršča nekam v povprečje. Prav zaradi tega je v svoji kategoriji, kjer mere in teža največ prispevajo k skupni oceni, kar nekako podcenjen. Po drugih karakteristikah gre namreč za zelo zmogljivo in dobro opremljeno napravo.
Toshibin poslovni prenosnik Tecra S10-11A je zasnovan na Intelovem naboru PM45 Express in procesorju Core 2 Duo. Slednji deluje pri taktu 2,4 GHz, pri delu pa mu pomaga 4 GB pomnilnika, kar je pri prenosnikih z letnico izdelave 2009 postalo skoraj že pravilo. Temu primerni so visoki rezultati na hitrostnih preizkusih. Zaslon širokega formata s 15,4-palčno diagonalo ima ločljivost 1680 × 1050 pik, sliko pa omogoča kartica nVIDIA Quadro NVS 150 M. Na voljo ima 256 MB namenskega pomnilnika. Preizkus s programom 3DMark 2001 se ustavi pri "poslovno" nizkih 12900 točkah - za poslovneže se v kriznih časih res ne spodobi, da bi zapravljali čas z najnovejšimi igrami 3D.
Qosmio F50-125 je pravi član družine prenosnikov, ki so jih v Toshibi namenili predvsem domačim uporabnikom, zaljubljencem v delo z večpredstavnimi vsebinami. Poleg zmogljivega diska se prenosnik ponaša tudi s premišljenim videzom, ki meri predvsem na mlajše uporabnike. Kromirani okraski se dopolnjujejo z modrikastimi lučkami LED ob zvočnikih Harman Kardon. Sovražnik ohišja pa so neizogibni prstni odtisi.
Včasih so se moški dvobojevali zaradi žensk, osebne časti in časti domovine. Danes so poglavitni razlogi za medsebojno butanje glav okleščeni na dilemo AMD ali Intel, Nvidia ali ATI in, seveda, Okna ali Linux.
Ko naletimo na neznan pojem, kadar smo pozabili, za kaj točno gre, kadar smo v dvomih, ni boljšega orodja, kot pogledati v enciklopedijo. Tako kot marsikaj v današnjih časih, je tudi na tem področju internet za vekomaj spremenil način, kako iščemo razlage pojmov. Toda ali res iščemo na pravem koncu? Kajti internet ponuja še precej več kot vsem znano Wikipedio.
Spletne storitve, ki ponujajo razne aplikacije, kakršnih smo bili še do nedavna vajeni "le" v obliki programov, ki jih poganjamo na krajevnem računalniku, so se v zadnjem času razširile kot gobe po dežju. Spet smo pregledali nekaj takih, ki poizkušajo konkurirati najbolj znanim pisarniškim paketom in so v zadnjem času močno napredovale.
Vse od prihoda Sonyjeve igralne konzole Playstation 3 si blu-ray ali, v dobesednem prevodu, "modrožarkovni" nosilci, predvajalniki in zapisovalniki počasi utirajo pot na police naših trgovin. Raziskali smo zmožnosti "modre" tehnologije na računalniškem področju in pregledali trenutno stanje, ki vlada v naši podalpski deželici.
Mobilniki imajo v svojih nedrih vse več malih naprav, ki nas spremljajo, kjerkoli smo. Pogovori in pošiljanje kratkih sporočil niso zanje nikakršen izziv več. Zato omogočajo organizacijo našega življenja z opomniki in koledarji, navigacijo s sistemom GPS, brskanje po spletu, preganjajo dolgčas z vse bolj naprednimi igrami, počasi iz naših žepov izpodrivajo predvajalnike glasbenih datotek ... Vse kaže, da so njihova naslednja žrtev kompaktni fotoaparati.
V času vsakega računalnikarja nastopi trenutek, ko mora reševati podatke. Pameten uporabnik ima shranjeno varnostno kopijo, ki prepreči, da bi se ta neprijetni trenutek spremenil v katastrofo. Podatke smo shranjevali že marsikam - na diskete, trakove, diske. Z uveljavitvijo širokopasovnih povezav pa je postala uporabna še ena možnost - shranjevanje v splet.
O robotih v Monitorju še nismo kaj dosti pisali, saj jih za domačo rabo skoraj ne najdemo, kljub napredni tehnologiji na tem področju. Na preizkus pa smo dobili spletno kamero, ki je pravzaprav mali robotek, ljubkovalno imenovan Rovio.
Igre in druženje sta dve najbolj priljubljeni spletni dejavnosti. Z malo domišljije je mogoče oboje združiti in posledica je spletno mesto, kamor bomo radi zahajali ob samotnih zimskih večerih. Če bodo avtorji do takrat odpravili napake, ki igralno spletišče trenutno tarejo, seveda.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
