Postbox

Objavljeno: 26.5.2009 03:00 | Avtor: David Vidmar | Kategorija: Preizkusi | Revija: Maj 2009 | Teme: e-pošta, splet

Če je v poslovnem svetu Microsoftov Outlook povsem očitno kralj elektronske pošte, je pri domači elektronski pošti gneča veliko večja. Outlook Express, Live Mail, Mozilla Thunderbird, Mail na OS X dobivajo konkurenco, ki poskuša s pošto narediti več in lažje in jo približati spletu.

Če vas Postbox na pogled spominja na Mozilla Thunderbird, to nikakor ni naključje. Izhaja namreč iz izvirne kode Thunderbirda, kot to dopuščajo načela odprte kode. Postboxov videz je bolj svež in bolj dodelan kot Thunderbirdov, uporabnik bo prepoznal večino lastnosti, ki jih ima Thunderbird, tem pa Postbox dodaja nekatere, ki jih poznamo iz drugih sorodnih programov ali pa, kar je posebnost, iz spletnih bralnikov elektronske pošte. Postbox, po besedah avtorjev, poskuša združiti prednosti obeh svetov - pošte na namizju in pošte v spletu - in hkrati osvoboditi pošto in jo povezati s spletnimi storitvami vseh vrst.

Iskanje med slikami, ki so pripete elektronskim sporočilom

Ena izmed bolj uporabnih zmožnosti Postboxa je ta, da samodejno indeksira vsebino elektronskih sporočil, zato je iskanje po vsebini res bliskovito. Pri indeksiranju pa se ne ustavi le pri besedilu, temveč indeksira tudi priponke, posebej slike in druge dokumente, pa tudi stike in spletne povezave. Ob branju ali pisanju pošte Postbox omogoča enostavno dodajanje povezav, priponk in druge bogate vsebine sporočilom, poiščemo jih lahko med starimi sporočili ali pa kar iz Postboxa, torej brez skakanja v spletni brskalnik, iščemo po spletnih storitvah, kot so Picasa, Flickr, Wikipedia in drugih, odvisno pač od vrste priponke.

Kot smo omenili v uvodu, Postbox poskuša vsebino elektronske pošte čim bolj povezati s spletom. Tako je mogoče pripete slike enostavno prenesti na Picaso, dokumente pa na Google Docs in tako naprej. Lahko se povežemo tudi s Facebookom in Postbox bo za shranjene stike poiskal slike in v imeniku prikazoval stanje, kot ga imajo zapisanega na Facebooku. Če pri branju pošte označimo besedilo, lahko to besedilo z enim klikom poiščemo v Googlu, Wikipediji in drugod in celo pošljemo na Twitter, Facebook in podobna družabna spletišča. Podobnih povezav je še mnogo in z uporabo odkrivamo vedno nove.

Podobno, kot če odpiramo sporočila v sosednjih zavihkih brskalnika, Postbox omogoča ogled več sporočil hkrati v ločenih zavihkih. Na ta način prihranimo kakšen klik, če skačemo med različnimi mapami. Prav tako Postbox obvlada prikaz sporočit v t. i. pogledu pogovora, ko so zbrana sporočila, ki so odgovori in posredovanja, prikazana hkrati. Sporočilom je mogoče dodajati oznake in jim dodeliti teme, to pa spet pripomore k lažjemu iskanju in kategoriziranju pošte. Če smo tako vestni in skrbni, da bomo sporočila ročno razvrščali, seveda.

Avtorji Postboxa se očitno zavedajo, da velik delež domače elektronske pošte uporabljajo spletni ponudniki pošte, kot so Gmail, Yahoo! Mail in Microsoftov Hotmail. Zato nam ob ustvarjanju računa ponujajo čarovnike za povezovanje s temi računi. Pošto lahko pobiramo po znanih protokolih POP3 ali pa do nje pridemo na daljavo s protokolom IMAP in jo puščamo v ponudnikovih strežnikih. Na žalost ni mogoče vse zbrane pošte gledati v skupnem predalu, temveč lahko gledamo samo en račun naenkrat.

V Postboxu bomo zaman iskali koledar, ki smo ga navajeni iz Outlooka, so pa vgradili seznam opravkov. Pri branju sporočila ga lahko z enim klikom označimo kot opravek in takšno sporočilo lahko vedno prikazujemo na vrhu vseh sporočil.

Postbox je še vedno v preizkusni različici, tudi zato vse le še ni tako, kot bi morali biti. Slovenci smo s svojimi šumniki očitno še vedno problematični. Postbox napačno prepozna način kodiranja sporočila in posledično šumnike prikaže kot vprašaj. Z ročnim posegom lahko sicer vidimo sporočilo v izvirni obliki, vendar je to treba narediti ob vsakem ogledu sporočila. Zataknilo se nam je tudi, ko smo iz Gmaila poskušali prenesti stike v Postbox. Sam postopek se je sicer uspešno in hitro končal, vendar smo ostali brez smiselnih rezultatov. Uvoz je pomešal polja iz datoteke CSV in tako smo ostali brez imen, poštne naslove smo morali ročno povezati s pravimi polji, težave so bile tudi s šumniki. Ne trdimo, da prenosa ni mogoče uspešno izvesti, vsekakor pa ni enostavno in prijazno do uporabnika.

Thunderbird se, čeprav je v sorodu z neverjetno uspešnim Firefoxom, nikoli ni prav resno usidral na računalnikih. Ima nekaj privrženih uporabnikov, vendar so mnogim dovolj kar "privzeti" bralniki pošte, kot so opuščeni Outlook Express ali novejši Windows Mail v Oknih in Mail v OS X. Velikanski delež elektronske pošte pa ostane v Googlovih, Yahoojevih in Microsoftovih strežnikih z uporabo Gmail, Yahoo! Mail ali Live Mail, nekaj pa pri domačih ponudnikih interneta. Čeprav je Postbox svež in domišljen in ima nekaj zanimivih rešitev, se kljub temu sprašujemo, ali je dovolj razlogov, da bi uporabniki posegli po novem odjemalcu za elektronsko pošto? Verjetno ne, saj so trenutne rešitve razmeroma dobre, prav vsi smo jih navajeni in menjava je težja, kot se zdi na prvi pogled. Poleg tega se velja spomniti, da je marsikdo zavoljo nezaželene pošte in drugega smetja elektronsko pošto celo opustil in posegel po družabnih spletiščih, kot so Facebook in podobna, in po sporočilnih programih, kot so Skype, Live Messenger in drugi. Ta trend pa se bo zelo težko obrnil.

Postbox

Kaj: Odprtokodni odjemalec za elektronsko pošto.
Izdeluje: Postbox Inc., www.postbox-inc.com.
Za: Združuje prednost spletnih in namiznih bralnikov elektronske pošte.
Proti: Napačno prikazovanje šumnikov, razne pomanjkljivosti, ki so verjetno posledica nekončanega izdelka.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki