Za pozabljivce
Slovenski snovalci Chipola so svoj izdelek financirali prek spletnih dveri Kickstarter. Lani so zaprosili za 15 tisoč dolarjev. Dobili so jih 293 tisoč. Za svojevrstnen »obesek za ključe«.
Slovenski snovalci Chipola so svoj izdelek financirali prek spletnih dveri Kickstarter. Lani so zaprosili za 15 tisoč dolarjev. Dobili so jih 293 tisoč. Za svojevrstnen »obesek za ključe«.
Asus nas tu in tam razjezi, saj dostavi kakšno napravo, ki je očitno narejena le zato, da z njo zapolnijo določeno cenovno točko. Ti izdelki so nadležni, ker kupcem v znanih oblikah ponujajo slabšo izkušnjo.
Tablični trg obvladuje iPad, ki z deset- in osempalčnim modelom predstavlja vrh ponudbe teh naprav. Na androidni strani je največ uspeha dosegel sedempalčni Nexus 7, druge velikosti androidnih tablic pa še niso dočakale naprave, ki bi se prodajala zares dobro.
Med androidnimi napravami so začeli nastajati izdelki z imeni blagovnih znamk, ki jih prej nismo opazili med zabavno elektroniko. V to kategorijo spada tudi podjetje Caterpillar (CAT), ki je najbolj znano po izdelavi gradbenih strojev.
Nokia je vedno znala prodajati poceni telefone, ki so ji sicer nosili manjši dobiček, a je to vedno nadoknadila s številom prodanih kosov. Po uspehu cenejših Lumij 520 in 6230 so zdaj Finci v konkurenco poslali še poceni telefon z velikim zaslonom.
Najvišji cenovni razred telefonov z operacijskim sistemom Android je razdeljen na štiri dele. Samosvoje plujejo Googlovi telefoni Nexus, preostala tri mesta pa pripadajo Samsungu, HTCju in Sonyju.
Verjetno ste že opazili, da so zadnje čase »moderni« ukrivljeni telefoni, zdaj tudi televizorji. In da ni več »moderna« skovanka 3D, temveč 4K. Oboje premore novi Samsungov televizor, ki smo ga preizkusili.
Nikon Coolpix P600 je trenutni rekorder v optični povečavi in zapisati velja, da gredo te številke vedno bolj pretirano v nebo. Kljub temu najboljšim uspeva ohranjati dostojno kakovost. To pomeni, da gre za zmogljivo optiko in izdelovalci v doseganje teh številk vlagajo precej truda. Veliko bolj bi si želeli, da bi se njihovi inženirji posvetili boljši svetlosti objektiva in širšemu širokemu kotu. Razlike med velikimi povečavami so neznatno majhne, saj tu obvelja enostavna kmečka matematika.
Nikon je z aparati serije S9000 ponudil odlične žepne optično zmogljive modele, ki pa kljub kakovostni izdelavi in zajetih fotografijah nikoli niso ponujali ročnih in polsamodejnih načinov. Tako so od konkurentov vedno nekoliko odstopali po preprostosti rabe. To smo delno tudi hvalili, saj uporabniki takih aparatov redko segajo po ročnih nastavitvah.
Nikon AW doživlja že drugo evolucijsko posodobitev. Tako kot prva je na prvi pogled dokaj neopazna, ko pa se aparatu malo bolj posvetimo, opazimo, da gre za stopnjo boljše žepno fotografsko orodje, ki se ne boji skrajnih razmer, a se znajde tudi na kopnem.
Gre za naslednika modela HX300, ki ostaja v osnovi precej podoben predhodniku, pridobil pa je priključka za zunanjo bliskavico in zunanji mikrofon, zato so možnosti dela z njim razširjene.
Sony HX je bil nekaj časa rekorder v razponu goriščnic v žepnem razredu, tokrat pa ga je kar nekaj konkurenčnih modelov že dohitelo. Pri preizkusu predhodnika smo naleteli na nekaj programskih težav, a so jih v Sonyju tokrat odpravili. Aparat večinoma ostaja zelo podoben, zato gre pravzaprav za manjšo osvežitev, ki se nanaša na programsko delovanje naprave, podprto z novim zmogljivejšim procesorjem.
Nikonov novi digitalni zrcalno-refleksni aparat Df je eden izmed najmanj hvaležnih aparatov za preizkušanje oziroma ocenjevanje, saj je močno polariziral strokovno javnost oziroma vse, ki veliko pišemo o fotografiji. Pa pojdimo lepo počasi. Aparat na videz močno spominja na stare Nikonove analogne aparate, predvsem iz profesionalne serije F, kjer so model F3 (na katerega novi Df še najbolj spominja) izdelovali vse do leta 2001. Ohišje je zelo kakovostno, narejeno iz magnezijeve zlitine in ponekod prekrito s kakovostno plastiko in gumo.
Brotherjev MFC-J200 je preprosta večopravilna brizgalna naprava, ki obsega tudi faks. Kot smo pri Brotherju vajeni, je razmeroma kompaktna, sploh po višini je presenetljivo nizka, kljub temu pa ima dodan majhen podajalnik za papir, ki se lahko ob neuporabi pospravi v pokrov. Spodaj je kaseta za papir, vanjo lahko pospravimo do sto listov, nad njo se na pladnju nabere do petdeset potiskanih listov. Pladenj lahko ob neuporabi pospravimo.
Ko so nam iz Brotherja prinesli na preizkus tiskalnika DCP-J100 in DCP-J105, smo se nekoliko čudili, saj sta povsem enaka, le podrobnejše branje specifikacij (ali ogled škatle) razkrije, da je DCP-J105 dodan tudi brezžični omrežni vmesnik. Tako smo v praksi preizkusili le model DCP-J100, a velja vse popolnoma enako tudi za malenkost dražjega brata.
Pred časom smo opisali zanimiv Brotherjev brizgalni tiskalnik, ki zmore tiskati s hitrostjo sto strani na minuto, a le črno-belo. Ena izmed poglavitnih lastnosti tega tiskalnika je tiskalna glava, ki pokriva celotno širino lista A4. Na preizkus smo dobili še HPjev Officejet Pro X576DW, ki ima prav tako glavo, ki pokrije ves list.
Zadnje čase se zdi, da večina prenosnikov, ki jih preizkusimo, spada v skupino ultrabookov – to so seveda najzanimivejši modeli, ki jih tudi izdelovalci najbolj ponujajo. Sem spada tudi Fujitsujev Lifebook S904, čeprav se že malo težje uvrsti med ultrabooke, oziroma je med težjimi in debelejšimi. Oblikovno sledi drugim prenosnikom serije Lifebook. Gre za enostaven, eleganten poslovni prenosnik s črnim pokrovom in srebrno notranjostjo. Ohišje je iz kakovostne plastike, tudi tečaji dajejo soliden občutek.
Fujitsu nam je ta mesec poslal na preizkus tri prenosnike, ki so sicer vsi razmeroma lahki in tanki (se uvrščajo v segment t. i. ultrabookov), a imajo vsak svoj značaj. Med njimi je model U904 po eni strani najbolj navaden ultrabook, ima pa tudi izstopajočo lastnost. To je izredno tanek (1,6 cm) in eleganten prenosnik, katerega ohišje je iz zelo kakovostne plastike in daje dober občutek trdnosti, na videz pa je preprosto in zadržano.
Priznajmo si, nezaželene pošte, saj veste, reklam za Viagro in podobnega, je vedno manj. Toda še vedno ne moremo ubežati temu, da je obramba pred tem zlom nujna, drugače se legitimna sporočila še vedno utopijo med nezaželenimi.
Če v imenu Koofr slišite slovenski prizvok, imate popolnoma prav. Gre za slovensko oblačno shrambo podatkov, ki jo razvija istoimensko podjetje, ki je izšlo iz podjetja Xlab. Lani so zmagali na vseslovenskem tekmovanju Start:up, zato od izdelka zelo veliko pričakujemo.
V Applu so zelo ponosni na svoje pisarniške programe za tablico iPad. Pravijo, da lepšega programskega izdelka v mobilnem svetu ni. Ko na iPadu prvič poženemo dolgo pričakovano Microsoftovo Pisarno, vidimo, da Applova trditev ne drži več.
Brezplačna narava operacijskega sistema Android žal povzroča, da se ta kup kode znajde na napravah, kjer nima kaj iskati. Monitor sicer ni najbolj nenavadno mesto za mobilni operacijski sistem, a tudi ravno samoumevno ni.
Samsung je izdelal že toliko tablic z operacijskim sistemom Android, da jim je težko slediti. Zdaj je vse skupaj še bolj zapletel z linijo Pro, ki naj bi bolj ugajala tistim, ki na tablicah »delajo«.
Ko smo pred kratkim delali tehnološki povzetek lanskega leta, smo za Samsungovo uro Galaxy Gear zapisali, da je najbolj neuporabna novost leta. Tokrat smo preizkusili njeno naslednico, Gear 2 Neo.
Se spomnite komentarjev, ki zadnje čase vzniknejo ob vsakem novem iPhonu? »Nič novega, enak kot stari model, dolgčas.« Tako bomo počasi začeli govoriti tudi za telefone z Androidom, tudi za Samsungove Galaksije. Tudi za novi model Galaxy S5. Kar seveda ne preseneča.
Za podjetjem OCZ Technology so burni meseci in pred njim tudi. Najprej je podjetje objavilo stečaj, nato pa še prevzem s strani Toshibe. Nič ne de, verjamemo, da bodo Japonci prepoznavno blagovno znamko ohranili tudi v prihodnje, saj jim bo močno v pomoč pri prodaji pogonov SSD. In za prodajo se, vsaj sodeč po zadnjem preizkušenem modelu – Vector 150, res ni bati.
Nikon S32 je aparat zelo zanimive zasnove, saj ponuja za ceno manj kot sto evrov pravi vodotesen fotoaparat, ki ga lahko vržemo ob tla z višine, ki je nad glavo iztegnjena otroška roka do prve polovice devetletke ne preseže. Za povrh omogoča zajemanje videa pri polni visoki ločljivosti in ga je nadvse enostavno uporabljati, razen izklopa bliskavice pa ne omogoča nikakršnih pravih fotografskih prilagoditev, le izbiro scenskega načina.
Nikonov L330 je fotoaparat presežnikov v svojo smer, pa čeprav tokrat ne govorimo o najvišji fotografski kakovosti v svojem razredu, niti o izdatnih ročnih nastavitvah (prej nasprotno). Res je, da zuma ni malo, a ga kljub temu ni mogoče neposredno primerjati praktično z nobenim izmed priljubljenih tovrstnih »konkurentov«. Njegova posebnost je to, da ne predstavlja neposredne konkurence Canonovi zmogljivejši vrsti modelov SX, niti tisti ugodnejši, saj prihaja nasproti kupcem, ki želijo zares enostaven aparat, ki dobro sede v roke in je obenem optično zmogljiv. Poleg tega je danes tudi eden redkih, ki niso opremljeni z litijevim akumulatorjem, saj sprejme štiri baterije vrste AA. Seveda lahko uporabimo tudi akumulatorske, a manj vestni bodo cenili, da jih lahko nadomestijo s klasičnimi, kadar pozabijo napolniti prve.
Gre za Nikonov klasični optično ultraprilagodljiv aparat, ki ima zmogljivo tipalo CMOS zadnje generacije in celotno paleto ročnih nastavitev. Skratka, gre za konkurenta najzmogljivejšim modelom, ki optično ne naskakuje več prestola, saj so razpon njegovega objektiva pri Canonu že prehiteli. V ta namen ima Nikon po novem zmogljivejše orožje z oznako P600, tokrat preizkušeni aparat pa je tako druga najboljša hišna razpoložljivost tega razreda, ki ji ne manjka pravzaprav nič.
Tudi model L830 sodi, podobno kot nižje uvrščeni L330, v nekoliko neznan razred velikih kompaktnih aparatov z izjemnim optičnim razponom objektiva in zelo malo možnostmi prilagajanja nastavitev. Tokrat je aparat še nekoliko večji in bolje obdan z gumo, zato lepše sedi v rokah, dodan pa je ščepec možnosti več kot pri manjšem bratu. Tudi L830 je opremljen s klasičnimi baterijami vrste AA in zna izkoristiti možnosti pomnilniških kartic Eye-Fi.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih