Sony CyberShot DSC - HX400V
Gre za naslednika modela HX300, ki ostaja v osnovi precej podoben predhodniku, pridobil pa je priključka za zunanjo bliskavico in zunanji mikrofon, zato so možnosti dela z njim razširjene.
Ohišje aparata je zelo veliko in skupaj z objektivom na hitro spominja na aparate SLR, sam objektiv pa na pogled deluje podobno kot kakšna »fiksna 50ka«. Tudi kakovost izdelave nenavadno velikega ohišja je zelo dobra, držalo pa je zelo razkošno odmerjeno. Ohišje je precej podobno kot pri predhodniku, skupaj z odličnim zaslonom, ki mu tudi tokrat lahko prilagajamo naklon. Aparat je opremljen tudi z dovolj velikim elektronskim iskalom povprečne kakovosti, ki sicer nekoliko neprijetno utripa. Po novem ima tudi tipalo za samodejni vklop, kar je zelo koristno.
Kolesce je tudi tokrat le eno, v zgornjem desnem kotu, 4-smerna tipka pa kljub čvrsti izdelavi deluje nekoliko plastično in tudi tokrat ne ponuja kolesca. Hiter dostop do večine nastavitev nam omogoča funkcijska tipka na vrhu aparata, ki je nekoliko slabše dostopna in po pritisku za dostop do nekaterih možnosti aparat pusti uporabnika čakati kakšno sekundo, to je sekundo preveč.
Drugo kolesce je obroč okrog objektiva, ki ima po novem dodatno možnost, saj lahko poleg zumiranja in ročnega ostrenja deluje tudi v načinu samodejnega ostrenja skupaj z ročnimi popravki. Še vedno pa močno pogrešamo možnost, da bi ta obroč znal prevzeti tudi prilagajanje zaslonke ali drugih nastavitev.
Sicer prilagajanje goriščne razdalje ob pomoči tega kolesca deluje zelo prepričljivo, kljub temu da se objektiv premika le z dvema različnima hitrostma. Odzivnost objektiva je takšna, da stvar deluje prepričljivo in prijetno, zaradi mehanizma obroča in napisa Zeiss pa, kot smo že zapisali, objektiv deluje zelo mogočno in nič kaj ne spominja na tiste na drugih kompaktnih modelih.
Sicer gre za objektiv s 50-kratnim razmerjem med skrajnima goriščnicama in zelo majhnim popačenjem geometrije. Njegova svetlobna jakost sega vse od f 2,8, kar je glede na druge lastnosti prav tako zelo dober dosežek, na najširšem delu celo postreže s širokim kotom pri 24 mm. Zelo prepričljiv del na njem je tudi odlična stabilizacija slike, ki se dobro izkaže tudi pri sledenju avtomobilov in podobnem. Odlično je tudi samodejno ostrenje, Sony pa zdaj podobno kot konkurenca ponuja barvno označevanje izostrenih objektov v načinu ročnega ostrenja. Večinoma nad tem pomagalom nismo navdušeni, a Sonyjeva rešitev se presenetljivo dobro odreže.
Za objektivom stoji že znano tipalo Exmor, ki ponuja 20 megapik ločljivosti in se v praksi ponaša z zelo prijetnimi izdelki, a nekoliko povprečno zrnatostjo pri višjih občutljivostih. Tako je pri občutljivosti ISO 3200 odpravljanje šuma zelo močno in s tem tudi izginjanje podrobnosti. Nad ISO 3200 aparat naredi več posnetkov, ki rabijo za matematično odštevanje zrnatosti od prvega posnetka. To nam vzame nekaj časa tudi po zajemu.
Podobno kot predhodnik se HX400 pri zajemanju videa zelo dobro odreže, tudi po zaslugi zelo dobre stabilizacije slike. Aparat še vedno ne omogoča zajemanja v formatu RAW. To je pravzaprav njegova edina večja pomanjkljivost.
Sony DSC - HX400 je opremljen z enakim procesorjem kot najzmogljivejši modeli Alpha polnega formata, zato je njegovo delovanje bliskovito, skupaj z zasnovo pa pričara zelo prijetno fotografsko izkušnjo. V primerjavi s predhodnikom je trenutno cenovno postavljen nekoliko više, a 450 evrov, kolikor zahtevajo zanj, glede na ponujeno odtehta.
Sony CyberShot DSC- HX400V
Razred: Zmogljivi.
Efektivna ločljivost tipala: 20,4 milijona pik.
Tehnične lastnosti: Objektiv 24–1200 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 2,8–6,3; ostrenje 1 cm (makro)–neskončno; domet bliskavice 8,5 m; ISO: samodejno ali ročno (80–12800).
Prodaja: www.sony.si.
Cena: 450 EUR.
❚❚❚❚❚❚❚❚❚❚ Tehnična zmogljivost
❚❚❚❚❚❚❚❚❚❚ Kakovost fotografije
❚❚❚❚❚❚❚❚❚❚ Zasnova aparata
✓ Odzivnost, odlično ohišje, razpon objektiva in stabilizacija, kakovost videa, ostrenje.
✗ Pogrešamo dodatno kolesce, ni formata RAW, povprečna zrnatost pri visokem ISO.
