Pametni televizorji ponujajo vse bogatejši nabor vsebin. Te so uporabnikom dostopne ob povezavi televizorja v svetovni splet, dosežemo pa jih podobno kot s pametnih telefonov – ob pomoči v televizor nameščenih aplikacij. S pomembno razliko: zaslon sodobnega televizorja je tako velik, da lahko dejansko postreže s pristnimi užitki ob ogledu video in drugih vsebin.
Tudi današnji televizorji so v resnici računalniki. Seveda, drugače v Monitorju o njih ne bi pisali. No, pravzaprav to velja le za »pametne« televizorje, ki smo jih za pametne poimenovali iz istega razloga kot telefone – vanje lahko nameščamo aplikacije.
Tablice so danes časopis, delovno orodje, digitalna varuška, kuharica, zdravnik, džuboks in še kaj. Med programskimi izdelki, s katerimi oplemenitimo začetni nabor aplikacij, vodijo igre. Logično, saj tablice največkrat rabijo za zabavo. Radi jih imamo starši in otroci, igramo se stari in mladi. Tablice z operacijskim sistemom Android so iz dneva v dan deležne vedno večjih naslovov. Izbira je težka, časa (in prostora) pa premalo.
Po zadnjih podatkih najbolj priljubljene tablice na svetu poganja mobilni operacijski sistem Android. Temu primerna je tudi bera večjim zaslonom prilagojenih aplikacij na tržnici Play. Med sprehodom po njej so se nam vtisnili v spomin naslednji izdelki.
Dovolj je bilo dela, odgovarjanja na elektronsko pošto, prebiranja časopisov in brskanja po spletu. Čas je, da bleščečo Applovo tablico uporabimo v plemenitejše namene. Igrajmo se z njo.
Applov iPad je nedvomno najbolj priznana in uspešna tablica na trgu. Ljubitelji opevajo kakovost izdelave, lepoto naprave, preprost operacijski sistem in bogato tržnico App Store, ki s ponudbo zadovolji še tako zahtevnega programskega sladokusca. Izmed več kot pol milijona programov, ki so bili spisani s tablico iPad v mislih, smo izbrali naslednje.
Ko se znanec odloča o nakupu tablice, mu je v resnici težko razložiti, kaj bo z njo pridobil. Najnatančnejša razlaga je namreč ta, da gre za velik telefon. To, kar je mogoče delati s telefonom, je mogoče delati tudi s tablico, razen telefonirati in pošiljati SMSe. Pa vendar razlaga v resnici ni dovolj natančna.
Čeprav se je Windows Phone že precej uveljavil, marikdo še vedno na pamet trdi, da za platformo ni dovolj aplikacij. Zadnji podatki navajajo, da jih je v trgovini trenutno na voljo že več kot 245.000, kar je vsekakor manj kot na tržnici za Android ali iOS. Drugi očitek meri na kakovost aplikacij, kar je večja težava. Med tisoči aplikacij je kup neuporabnih, grdih in sploh ne prav dobrih, a to lahko rečemo tudi za vse druge tržnice. Poglejmo, katere aplikacije so najboljše, najuporabnejše in najlepše in si jih lahko namestimo uporabniki Windows Phone. Igre pa bomo v tokratnem članku pustili ob strani.
Applov telefon je resda meril na pametne telefone, ki so bili domena zahtevnih uporabnikov, a se je hitro uveljavil kot ena izmed najboljših prenosljivih platform za igre. Po nekaterih podatkih naj bi bil celo največja igričarska platforma vseh časov.
Danes si težko predstavljamo mobilno telefonijo brez morja aplikacij, ki so nam vsak dan na dosegu prstov. Čeprav so pametni telefoni (in tudi dlančniki) že dolgo poznali dodatne programe, je bil prihod iPhona oziroma odprtje trgovine iTunes App Store tisti mejnik, ki je za vedno spremenil dojemanje pametnih telefonov.
Iger in preprostih igric je v trgovini Google Play veliko. Zelo veliko. Večina jih je slabo narejenih ali zavajajočih ali oderuških. Takšno je stanje v vseh mobilnih trgovinah, a kjer je golo število iger tako visoko, se za vsakogar najde dovolj iger, ki so se svojega poslanstva lotile korektno. Tokrat jih bomo izpostavili šest, ki niso plod velikih studiev in so plačljive. Če že delamo seznam odličnih iger, je to treba storiti brez omenjanja iger, ki skušajo prek mikrotransakcij od igralca iztisniti čim več denarja. Tako smo izbrali nekaj starejših iger, za katere velja odšteti nekaj evrov in so zgled dobre prakse igranja na mobilnih operacijskih sistemih.
Ekosistem programja na Googlovem operacijskem sistemu je začel svoje življenje kot divji zahod aplikacij, kjer je bila jasna ločnica med programi, ki jih je naredil Google, in tistimi, ki so jih ustvarili neodvisni razvijalci. Prvih nekaj let je bilo mogoče solidne aplikacije prešteti na prste ene roke, saj resnega zanimanja razvijalcev ni bilo. Stanje se je tako postopoma izboljševalo, dokler nismo v zadnjih dveh letih prišli do točke, ko androidnim aplikacijam nič ne manjka. To je tudi najvišja stopnja razvoja kateregakoli ekosistema aplikacij, saj je največji kompliment za vsako platformo, da o njej lahko rečemo: »ima vse, kar potrebuješ«.
Današnji pametni telefoni (pri čemer lahko »pametni« mirno izpustimo, ker so taki že skorajda vsi) so v resnici računalniki. Nekaterim je uspelo izračunati, da so celo močnejši, kot jih je NASA uporabila za podporo pristanku na Luni. Toda uporabni postanejo šele z množico aplikacij, ki jih lahko namestimo vanje.
Spletni brskalniki so postali več kot le orodje za pohajkovanje po spletu. V njih se družimo s prijatelji, igramo igre, pišemo knjige, poslušamo glasbo in gledamo filme. Ker brskalnika praktično ne zapuščamo več, mar sploh še potrebujemo operacijski sistem? Google pravi, da ne. Z nekaj naslednjimi razširitvami mu nemara kmalu pritrdimo.
Dandanašnji preživimo levji delež računalniškega življenja v mejah spletnega brskalnika. Z naslednjimi programi, ki delujejo, ne da bi si jih namestili, internetnega orodja v prihodnje sploh ne bomo več zapuščali.
Noben nasvet izmed trikov, ki jih zadnja tri leta objavljamo za uporabnike računalnikov Mac, ne odtehta dobrega programskega pripomočka. Dovolj je le en, pa postane Applov računalnik nepogrešljiv del tehnološko obarvanega arzenala vsakdana prav vsakogar od nas.
V časih, ko je vse več ljudi prisiljenih gledati na življenje skozi denarnico, je dobro vedeti, da je kup stvari v računalništvu brezplačnih. To še posebej velja za programsko opremo, kjer se skušajo avtorji in razvijalci dokazati s svojimi zamislimi, temu pa sledijo celo nekatera podjetja. Pripravili smo seznam skoraj sto zelo uporabnih programov za okolje operacijskega sistema Microsoft Windows, ki so za povrh še brezplačni.
Pred (kar nekaj) leti so bila velika uspešnica CD-ROMi s preizkusnimi programi, ki so bili priloženi revijam, ne nujno le računalniškim. Nato se je zgodil internet in množica programov je v trenutku postala dostopna vsem. Danes se zdi, da nas zanimajo le še mobilni telefoni in aplikacije zanje, vendar v resnici izbira za »prave« računalnike ni nič manjša kot včasih. Prej nasprotno.
Ta mesec smo od Sonyja dobili na preizkus kar nekaj fotoaparatov, najbolj podobna pa sta si W810 in W800. Na prvi pogled ju je praktično nemogoče ločiti, edina razlika med njima je v objektivu. Sicer gre za žepna aparata preproste oblike z dovolj kakovostnim ohišjem, ki je za malenkost odebeljeno na desni strani, tako da je občutek pri delu z njima za odtenek boljši kot pri večini majhnih žepnih aparatov. Tipk je dosti malo. Aparata sta seveda namenjena manj zahtevnim uporabnikom, je pa lepo videti samostojno tipko za zajem videa.
CyberShot WX80 je žepni aparat zelo kompaktnih mer, katerega objektiv se lahko pohvali z zelo dobrim razponom goriščnic v zelo uporabnem območju. Majhno in kakovostno ohišje, zanimiv objektiv in razmeroma slab zaslonček so prva opažanja.
Pred dobrim letom dni smo preizkusili Sonyjev žepni aparat CyberShot WX200, zdaj pa smo dobili na preizkus njegovega naslednika, model WX220. Gre za razmeroma majhen aparat, ki brez težav zdrkne tudi v manjši žep, kljub temu pa ponuja kar desetkratni zum. Ohišje aparata je preprosto, a zelo kakovostno, edino, kar nas je zmotilo, je kolesce na zadnji strani, ki deluje tudi kot štirismerna tipka. Raje imamo ločene tipke. Zaslon je povprečno velik (po diagonali meri 6,7 cm), a je med boljšimi. Dovolj je svetel, da ostane motiv viden tudi na močnejšem soncu.
Sony WX350 je trenutno optično najzmogljivejši žepni aparat, ko govorimo o razponu goriščnic. Pohvali se lahko tudi z zelo kakovostnim ohišjem, ki je tudi precej prijetno oblikovano.
Ohišje novega paradnega konja med Nikonovimi enicami je povsem na novo zasnovano in tokrat veliko bolj spominja na druge modele te serije. To pomeni, da je v primerjavi s predhodnim modelom izgubilo nekoliko večje držalo in oglato obliko, zaokroženo z izstopajočim digitalnim iskalom.
Olympus se je pred dvema letoma še resneje podal na segment digitalnih brezzrcalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi. Takrat so predstavili model E-M5, edinega predstavnika nove družine OM-D. Po prestavitvi še zmogljivejšega E-M1 pa smo zdaj dobili na preizkus še tretjega, vstopnega člana družine – model E-M10.
Verjeli ali ne, povpraševanje po zmogljivih grafičnih karticah so bolj kot odlične računalniške igre v zadnjem letu spodbujale kriptovalute (npr. Bitcoin). Njihovo računanje je namreč zelo zahtevno, v praksi pa ga precej bolje kot osrednji opravljajo grafični procesorji. Izdelovalci na trenutke niti približno niso dohitevali povpraševanja, zato smo nekatere grafične kartice preizkusili šele to pomlad.
Poplavi pogonov SSD kar ni videti konca, saj izdelovalci še naprej pridno predstavljajo vedno nove modele, ki so še kanček hitrejši ali zmogljivejši od predhodnikov. Razlike pa so, relativno gledano, vedno manjše.
Na mobilnih napravah sta dve komponenti, ki sta zaenkrat omejeni zaradi fizične velikosti teh izdelkov. Prva je kamera, ki zaradi fizikalnih omejitev ne bo nikoli dosegla kakovosti večjih naprav, a ji izdelovalci pomagajo s programsko opremo. Druga komponenta so zvočniki.
Pametni telefoni imajo pamet, zato znajo precej več od običajnega odgovarjanja na klice, pošiljanja sporočil in občasnih fotografskih seans. Opremljeni z mnoštvom tipal so primerni za samodejna opravila, ki uporabniku na dnevnem redu lajšajo življenje z njimi. Po avtomatizaciji s plačljivim Taskerjem, ki ga uporabljamo že vrsto let, je napravam z operacijskim sistemom Android na voljo tudi storitev IFTTT.
Če v spletne iskalnike vpišemo izraz usmerjevalnik (oziroma njegov angleški prevod) in pogledamo med fotografije, je prva naprava, ki se pokaže, Linksysov stari, a legendarni WRT54G oziroma njegove izpeljanke. Po več letih pa je končno prišel naslednik.
Živimo v časih, ko mora vedno več ljudi opravljati nakupe racionalno, če ne želi zaiti v finančne škripce, zato se krepi tudi ponudba povprečnemu žepu dostopnejših računalniških komponent. V Monitorjev laboratorij je prispela AMDjeva nova platforma AM1, ki obljublja polnokrvne osebne računalnike, ki stanejo vsega tam okrog dvesto evrov.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
