AMD je letošnje poletje namenil več pozornosti posodobitvi grafičnih kartic kakor pa osrednjih procesorjev. Ni presenetljivo, če vemo, da prav odlično delo oddelka, ki razvija grafične procesorje, in posledično prodaja teh izdelkov podjetje še držita pri življenju. Procesorski del podjetja namreč zadnja leta prideluje zgolj rdeče številke, zato AMDjev voz vlečejo naprej predvsem Radeoni.
Intel je procesorje Core šeste generacije uradno predstavil v začetku septembra, zato jih v prejšnji številki še nismo mogli opisati. Smo pa zato v vmesnem času z dvema predstavnikoma novega rodu preživeli dlje časa in si še podrobneje izoblikovali mnenje o zmogljivostih in novostih, ki jih prinaša novi rod teh naprav.
Povsem nenadejano so nas ob začetku novega šolskega in študijskega leta z novostmi zasuli izdelovalci pogonov SSD. V vsega nekaj tednih smo preizkusili kar šest novincev, ki vsak zase dokazujejo, da danes slabih pogonov SSD pravzaprav ni. So le dobri in odlični.
Podjetje Gigabyte je danes eden vodilnih ponudnikov miniaturnih računalnikov, saj ima v ponudbi več kot ducat modelov, najdemo celo miniaturneža z vgrajenim projektorjem. Male namizne računalnike trži pod imenom BRIX, preizkusili smo dva modela. Obema je skupno to, da sodita med t. i. barebone sisteme, kar pomeni, da se v ohišju skriva le osnovna plošča s procesorjem, uporabnik pa mora sam vgraditi pomnilnik in disk. V lični škatli tako najdemo le še nosilec VESA za pritrditev mini računalnika na hrbtno stran računalniškega monitorja.
Kot ugotavljamo, so danes že najcenejši (in najmanjši) računalniški sistemi dovolj zmogljivi za zadovoljivo poganjanje operacijskega sistema in večine pisarniških aplikacij, torej bodo kos brskanju po spletu ob hkratnem poslušanju glasbe, branju e-pošte in pripravi kakšnega dokumenta.
Prodaja namiznih računalnikov se zadnja leta znatno zmanjšuje. Nadomeščajo jih predvsem prenosni računalniki in tablice, del prodajnih številk pa večjim bratom odščipnejo tudi malčki, tako imenovani nettopi. To so miniaturni računalniki, ki na delovni mizi zasedejo komaj kaj prostora, če jih namestimo na hrbtno stran računalniškega monitorja, pa jih praktično ne opazimo.
Veliki LG G4c je odličen telefon in prijetno presenečenje korejskega izdelovalca. Najboljši telefoni blagovne znamke LG so vedno imeli kakšno večjo pomanjkljivost in jih je bilo vsakič znova težko stoodstotno priporočiti. Letos jim je z G4 uspelo dostaviti telefon, ki brez težav konkurira najboljšim pametnim telefonom na trgu.
Aqua v imenu telefona M4 seveda pomeni vodotesnost, ta je v zadnjih letih postala zaščitni znak Sonyjevih dražjih modelov. M4 tako preseneti s tem, da ima vhod za kabel MicroUSB odprt, tega do zdaj pri Sonyju še nismo videli. Dražje Z Xperie so imele prek vseh vhodov pokrovčke, za M4 pa v Sonyju pravijo, da moramo le počakati, da se vhod posuši, pa telefon že lahko polnimo. Na prvi pogled gre za majhen korak, a v praksi se hitro občuti, da je veliko manj nadležno polniti telefon. Prej je bilo vedno treba odstraniti pokrovček, to pa v temi ni vedno najbolj elegantno opravilo.
To, da Kitajci zelo uspešno odžirajo tržni delež tradicionalnim izdelovalcem telefonov Android (Samsungu, LGju, Sonyju in HTCju), je znano. In med najuspešnejše Kitajce zadnje čase štejemo podjetji Lenovo in Huawei. Slednjemu se je lani lepo posrečil preboj z modelom Ascend P7, pozneje tudi z modelom Mate, letos pa smo že preizkusili najnovejši P8 in bili z njim zelo zadovoljni, še posebej, ko smo vzeli v ocenjevanje tudi ceno. Prav slednja je namreč pri Kitajcih veliko ugodnejša od tiste, ki jo zahteva zase konkurenca.
Raznolikost naprav, ki jih uporabljamo, je velikanska. Izmenjava podatkov med njimi pa prava muka. Razvijalci se zavedajo težav, zato se nam trudijo pri tem pomagati. Zadnji v vrsti domiselnih izdelkov je Google Tone, pripomoček, ki med računalniki v bližini izmenjuje spletne naslove. Z zvokom!
Shranjevanje spletnih naslovov je z nami od nastanka zmogljivejših spletnih brskalnikov. Čeprav danes večino spletišč, tudi tiste, ki jih obiščemo večkrat, poiščemo v spletnem iskalniku, so zaznamki še vedno zmogljivo orodje, ki ga ne spregleda nihče. Datoteka s seznamom priljubljenih spletnih strani je ob selitvi v nov računalnik med prvimi, ki se prenesejo v novi dom.
Čeprav se marsikomu še vedno dozdeva, da so profesionalne rešitve za urejanje in oblikovanje videa finančno nedosegljive, Blackmagic Design tako mišljenje postavlja povsem na glavo. Njihov Da Vinci Resolve je namreč že kar nekaj časa na voljo brezplačno, z različico 12 pa postaja tudi resen urejevalnik.
V Googlu so se odločili, da družabno omrežje Google+ razdelijo na posamezne storitve in mu odvzamejo vlogo osrednje storitve spletnega velikana. Ena izmed potez, ki nakano potrjuje, je sveže sodelovanje oblačne shrambe Drive s fotografijami, shranjenimi pod okriljem Googlovega družabnega omrežja.
Neprofitna organizacija The Document Foundation je objavila LibreOffice 5, deseto osrednjo izdajo pisarniškega paketa od zagona projekta in prvo v tretjem razvojnem ciklu. Novost želi priljubljeno odprtokodno pisarno še bolj približati plačljivim tekmecem.
V Monitorjev laboratorij sta prispela nova procesorja za namizne računalnike znamk Intel in AMD. Čeprav predstavljata trenutno najboljše, kar imata ponuditi omenjena izdelovalca, se ju drži smola. Njuna življenjska doba namreč ne bo prav dolga, kajti v kratkem ju bo nasledil nov rod procesorjev.
Dvigniti se visoko pod nebo, je starodavna človeška želja, zato mladeniči in tudi kaka mladenka sanjarijo o tem, da bodo nekoč postali piloti. A ker vsi ne moremo voditi pravih letal, se nekateri zadovoljijo z modelnimi letali.
Oblačne shrambe so priljubljena oblika shranjevanja podatkov. V veliki večini primerov brezplačne kvote v navezi s hkratno uporabo več različnih storitev zadostijo potrebam slehernika. Večje količine prostora je treba plačati, zato so se na trgu pojavili alternativni načini oblačnega shranjevanja. Poceni in zasebno shrambo nudi tudi Transporter Sync, naprava, ki poljubni USB-disk pretvori v domači oblak.
Ste opazili, da novi avtomobili nižjega srednjega razreda še danes strašijo z radijskimi sprejemniki, ki temeljijo na CD predvajalniku? Danes, ko glasbo večinoma poslušamo s telefoni? Kitajci imajo rešitev, če nam bo le uspelo na radiu najti vhod AUX.
Poleti se je v našem laboratoriju nabralo nekaj novih monitorjev, od katerih je vsak po svoje zanimiv. Preizkusili smo AOCjev U2868PQU, LGjev 34UM67, Philipsov 272P4 in Samsungov SE590C.
Proizvajalci so bili nadvse uspešni pri povečevanju zmogljivosti mobilnih telefonov, približno v korak sta šla tudi kapaciteta baterij in zmanjševanje porabe pri komponentah, da smo od vsega napredka sploh kaj imeli. Precej manj pridni pa so bili pri povečevanju hitrosti polnjenja, kjer smo šele v zadnjih dveh letih opazili velike premike. Navsezadnje, kako bi nam koristil super vzdržljiv telefon, če bi se polnil pol dneva? K sreči takih ni (več).
Navadili smo se že, da morajo imeti osebni računalniki nameščen protivirusni program (da, celo Macom ne škodijo!), poskušajo nas navaditi tudi na to, da zanje plačujemo. Ker so plačljivi izdelki menda boljši od zastonjskih. Pa so res? Preverili smo.
Toshibin Satellite S50 s podoznako B-141 je še en vstopni model, je pa malenkost dražji od modela L50. Ohišje je sicer zelo podobno. Spet je plastično, a dovolj kakovostno za udobno delo. Je malenkost tanjše od modela Satellite L50, v debelino meri konkretno 2 centimetra, z 2 kg je tudi za 0,2 kg lažje od L50. Je pa zato izgubilo optični pogon.
Pred nedavnim smo pri večjem preizkusu cenejših prenosnikov znova ugotavljali, koliko računalnika se dejansko dobi za razmeroma malo denarja. To potrjuje tudi tokrat preizkušena Toshiba Satellite L50 s podoznako B-1V2. Gre za prenosnik vstopnega cenovnega razreda, ki meri na manj zahtevne uporabnike.
Hibridnih prenosnikov je bilo pred nekaj leti na vseh sejmih malo morje, tudi na preizkus jih kar pogosto dobivamo, pa kljub temu ni videti, da bi jih uporabniki množično kupovali. Pri nekaterih lahko zaslone poklopimo, pri drugih pa se ločijo od tipkovnic. Tak je tudi Toshibin Satellite P30W-B101.
Fujitsu ima v prodajnem programu kar nekaj lahkih, tankih prenosnikov. Eden izmed njih je tudi model Lifebook U754, ki meri na poslovne uporabnike. Gre za tanek in lahek prenosnik lepega, razmeroma preprostega videza. Ohišje je zelo kakovostno, sestavljeno iz kombinacije aluminija in magnezija. Je v temno sivi barvi z vinsko rdečimi detajli, ki niso pretirani.
Pri nas smo kitajski Huawei resneje opazili lani, ko so predstavili telefon Ascend P7, zdaj pa je na voljo »nadgradnja« – model Ascend P8.
Veliki poceni telefoni so redko presenetili, saj večji zaslon zahteva neki higienski minimum, ne da bi izpadel ceneno. Prav na tem testu jih večina pade, saj je pike nemogoče skriti, če je diagonala zaslona velika, ločljivost pa nizka. Lumia 640XL se v tem pogledu drži kar dobro, saj ima 5,7-palčni zaslon, ki sliko kaže pri 720 x 1280. Ta kombinacija zadostuje za soliden zaslon, ki kaže pike le ob risanju besedila, in še takrat niso tako vidne kot pri kakšnem poceni velikem »kitajcu«.
Sonyev telefon Xperia E4g je 4G različica telefona E4, ki je cenovno dokaj ugoden, a je varčevanje pri komponentah preveč očitno. Začne se z zaslonom, ki kaže sliko v ločljivosti 480 × 854, a je tako moten in spranih barv, da je težko verjeti, da gre za izdelek, ki se imenuje Xperia. Pri oblikovanju, ki je nerodno, ni veliko bolje, saj je prednja stranica ločena od preostalega dela ohišja. Prednje steklo je po nepotrebnem izpostavljeno in ovitek je pri E4g nuja.
Asus je, milo rečeno, zanimivo podjetje, saj zna narediti vrhunske izdelke, ki jih konkurenca težko dosega (glej Nexus 7). Toda v podjetju so tudi oddelki, ki delajo naprave po načelu »skušajmo pokriti vse možne sestave in cenovne postavke«. Tako smo priča nenehnim različicam sedempalčnih tablic in celotni falangi telefonov Zenfone. Tokrat smo dobili v roke tistega z zaporedno številko 2, a ker gre za eno od dveh različic tega telefona, je treba omeniti, da je šibkejša. V našem modelu namreč računa Intelov 1,83 GHz procesor s štirimi jedri, ki ima na voljo 2 gigabajta pomnilnika. Seveda so v Asusu naredili telefon, ki ga žene Atom pri 2,3 GHz in ima na voljo 4 gigabajte pomnilnika.
G4 je najboljši telefon, kar jih je LG kdaj poslal iz svojih tovarn. Prav tako je očitno eden zadnjih izdelkov večjih androidnih izdelovalcev, ki se še drži smernic, ki jih drugi počasi opuščajo. G4 ima namreč zamenljivo baterijo, ki nas s 3000 mAh mirno pripelje čez dan. G4 ima prav tako režo za kartico MicroSD, ki na najdražjih modelih počasi umira. Kar zadeva shrambo, je treba LG pohvaliti, saj ima G4 32 gigabajtov prostora. Tudi s pomnilnikom niso varčevali, saj ga je zajetne tri gigabajte, ti pa skupaj s šestjedrnim (da, Snapdragon 808 ima šest jeder in je bil narejen prav za G4) omogočijo odlično izkušnjo. Strojna moč in posodobljena androidna preobleka sta namreč kombinacija, ki se dostojno meri s Samsungovo Galaksijo S6. Enako je z zaslonom, ki krasi G4 in bi bil mirno lahko razglašen za najboljšega. A kaj, ko Samsungov Amoled omogoči nekoliko bolj žive barve. G4 je tudi prvi LGjev telefon, ki se lahko pohvali z zares dobro kamero, ki jo brez težav postavimo ob bok Samsungu in Sonyju. 16-megapiksno tipalo snema lepe slike tudi v temnejših razmerah in osemmegapiksna prednja kamera brez težav dela ostre avtoportrete.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
