Objavljeno: 24.11.2015 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor December 2015 | Teme: nenehni testi

Canon EOS 5DS R

V svetu zmogljivih digitalnih zrcalno-refleksnih fotoaparatov je Canonov EOS 5D dolgo veljal za zlati standard. Po sorazmerno razumljivi ceni je ponujal tipalo polne velikosti in z njim odlično kakovost fotografije. V zadnjih letih smo dočakali nekaj njegovih naslednikov, na voljo so že tudi cenejši aparati z enako velikim tipalom – tudi iz Nikonovega tabora.

V začetku leta pa so v Canonu predstavili dva nova modela, imenovana 5DS in 5DS R. Na preizkus smo dobili slednjega, vse od napisanega pa velja za oba. Edina razlika med njima je namreč ta, da model s črko »R« nima filtra za glajenje (»anti-aliasing filter«). Ta filter je pri večini optičnih tipalih potreben za odpravo t. i. učinka »moire« pri finih vzorcih (denimo kakih srajcah z ozkimi črtami), a sam po sebi malenkost zniža ostrino. Vse drugo je do pičice enako, torej velja preizkus za oba fotoaparata.

Glavna novost modela 5DS je novo tipalo, s katerim želijo konkurirati tudi aparatom srednjega formata. Novo tipalo namreč premore kar 50 milijonov pik, ločljivost fotografij gre do 8688 × 5792. Aparat je namenjen studijskim fotografom in tistim, ki fotografirajo naravo in želijo res visoko ločljivost. Kot rečeno, se po ločljivosti že primerja z aparati srednjega formata, s tem da ponuja hitrejše in enostavnejše upravljanje (in tudi nižjo ceno).

Tako visoka ločljivost seveda terja svojevrsten davek. Takoj smo opazili, da potrebujemo res hitre pomnilniške kartice. Nekoč »hitre« kartice Class 10 so tu enostavno prepočasne, saj je aparat potreboval tudi več sekund med zajetjem fotografij (da o fotografiranju v načinu HDR, kjer zajame tri zaporedne posnetke in jih združi v enega, niti ne govorimo). Priporoča se CF kartice UDMA in (ali) SD kartice UHS-I. V aparat lahko hkrati vstavimo eno kartico CF in eno SD, mesto shranjevanja lahko prilagodimo (denimo za vzporedno shranjevanje na obe, za shranjevanje fotografij JPEG na eno in RAW na drugo itd.).

Izredno visoka ločljivost je uporabna tudi za izreze. Tu smo naredili izrez dobrih milijon pik, seveda moramo biti pri tem še bolj pozorni na natančno ostrenje in morebitne tresljaje.

Izredno visoka ločljivost je uporabna tudi za izreze. Tu smo naredili izrez dobrih milijon pik, seveda moramo biti pri tem še bolj pozorni na natančno ostrenje in morebitne tresljaje.

Druga težava je prostor, ki ga lahko zasedejo fotografije. Na našem preizkusu so se v formatu JPEG fotografije vihtele tam od 15 pa do 25 MB, a gredo brez težav vse do 65 MB. V formatu RAW smo dobili fotografije med 50 in 100 MB, te lahko gredo do 200 MB. Na kartico, veliko 16 GB, lahko pri uporabi obeh formatov hkrati tako računamo nekako od sto do dvesto slik, to pa ni ravno veliko. Vse te slike seveda zahtevajo svoj prostor tudi v računalniku (to je ob rabi manjših pogonov SSD hitro problem), pa tudi arhivi se bodo še hitreje polnili. Obenem zahtevajo tudi zmogljivo računalo, s katerimi jih bomo obdelovali – naš i7 z 10 GB pomnilnika sicer ni imel težav, a taka zmogljivost ni ravno povprečna.

Glede na velikost smo prijetno presenečeni, da zmore aparat fotografirati s hitrostjo pet slik na sekundo. Za to sta odgovorna dva procesorja nove generacije Digic 6, kot rečeno, bo to veljalo le ob uporabi dovolj hitrih pomnilniških kartic. Seveda ob tem ne preseneča, da so v aparat vgradili povezavo USB 3.0 (namesto 2.0, ki jo je imel predhodnik).

Visoka ločljivost tipala pa tudi pomeni, da so bili inženirji očitno omejeni pri občutljivosti. Ta gre »le« do ISO 6400 (oziroma do ISO 12.800 v razširjenem načinu), za razliko od modela EOS 5D Mk. 3, kjer lahko občutljivost zvečamo do ISO 25.600 (in ISO 102.400 v razširjenem načinu). Slednji seveda ostaja naprodaj, je tudi občutno cenejši od svojih novih bratov. Po našem mnenju je za večino manj zahtevnih višja občutljivost koristnejša od visoke ločljivosti, seveda so vsi ti aparati namenjeni uporabnikom, ki točno vedo, za kaj jih potrebujejo.

Tipalo zahteva kar nekaj truda, da ga zares izkoristimo. Hitro pridemo do ugotovitve, da bo ta aparat veliko časa preživel na stativu, po možnosti kakem kakovostnejšem, bolj togem modelu. V Canonu se hvalijo, da so ravno zato dodatno ojačili del ohišja, ki obdaja navoj za pritrditev na stativ. Obenem so izboljšali tudi mehanizem zaklopa, ta naj bi bil mehkejši in naj bi sprožil manj vibracij kakor prejšnji sistemi. Ključnega pomena je tudi objektiv. Še najbolje se obnesejo fiksni objektivi višjih cenovnih oziroma zmogljivostnih razredov.

Seveda lahko nastavimo tudi nižje ločljivosti, tudi za fotografiranje v formatu RAW. Na izbiro so tudi izrezi, ki jih poznamo iz drugih Canonovih aparatov DSLR z manjšimi tipali. Tako lahko izberemo izrez s faktorjem 1,3 (ločljivost je tako 30 milijonov pik) ali 1,6 (19 milijonov pik), odločimo se lahko tudi za kvadratni izrez. Seveda pa kljub temu ne moremo uporabljati objektivov, namenjenih Canonovim aparatom z manjšimi tipali (torej objektivov iz serije EF-S).

Upravljanje aparata je podobno kot pri predhodnikih, prsti Canonovih uporabnikov bodo hitro našli prava mesta. Aparat ima vgrajenih res veliko funkcij, med zanimivejšimi je, denimo, vgrajeni intervalometer za samodejno zaporedni zajem fotografij, ki jih lahko združimo v t. i. »timelapse« posnetke. Aparat ima vgrajen tudi sistem za prepoznavo utripanja žarnic (»flicker synchronization«), s katerim poskrbi, da so fotografije vedno enako osvetljene, ne glede na (nam sicer nevidno) utripanje.

Nekoliko smo bili razočarani nad hitrostjo samodejnega ostrenja. Saj ne, da bi bilo zares počasno, a je vendarle počasnejše kot pri 5D Mk. 3. Seveda je to kot vedno odvisno tudi od uporabljenega objektiva. Kakovost videa je dobra, čeprav se vidi, da v Canonu merijo predvsem na fotografe. Tako smo omejeni na video ločljivosti FullHD pri 60 slikah na sekundo, manjka tudi izhod za slušalke.  

Na koncu se poraja vprašanje, kdo sploh potrebuje tak aparat. Ponuja res odlično kakovost, a le v izkušenih rokah. Hkrati so na voljo tudi cenejši aparati, katerih kakovost ni skoraj nič slabša, oziroma se v marsičem celo bolje odrežejo od tega modela. Razlika med večkrat omenjenim 5D Mk. 3 in opisanim 5DS (ter 5DS R) je okoli tisoč evrov! Navaden EOS 5DS namreč velja 3600 evrov, model brez filtra za glajenje pa je še dvesto evrov dražji. Ko to pišemo, sicer oglašujejo akcijo, da vrnejo 200 evrov, a gre kljub vsemu za poštene številke.

Po našem mnenju bosta zaradi tega aparata 5DS in 5DS R ostala nišna izdelka. Na voljo je enostavno preveč drugih aparatov, tako Canonovih kot od konkurence, ki so »dovolj dobri« in občutno cenejši. To ni kritika teh dveh modelov, saj sta res odlična, gre le za naše mnenje o stanju na fotografskem trgu.

Canon EOS 5DS R

Kaj: Zrcalno-refleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Ločljivost: Do 8688 × 5792.

Tipalo: Efektivno 50 milijonov pik.

Velikost in vrsta tipala: 36 × 24 mm, CMOS, faktor povečave goriščnice 1.

Prodaja: www.canon.si.

Cena: 3599 EUR (ohišje EOS 5DS), 3799 (ohišje EOS 5DS R).

Za    Kakovost fotografij, ločljivost, kakovost ohišja, število funkcij.

Proti    Cena, najvišja občutljivost, povprečna hitrost ostrenja.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji