Preizkušanje tablic, ki jih izdelajo izdelovalci prenosnikov, je vedno zanimiva izkušnja. V takih primerih se namreč združita razmišljanje pred mobilno revolucijo in po njej. Rezultati so bili do zdaj bolj mešani, a je to, da ti izdelovalci še vztrajajo, dobrodošlo.
Samsung je svoje naprave z oznako A nastavil dobro in nekaj iteracij je zamisel lepo peljalo naprej. Zdaj ima to oznako tudi tablica, ki naj bi skušala za malo denarja dostaviti nadpovprečno izkušnjo. Telefonom z oznako A je to namreč uspevalo.
Microsoft je ob najavi Windows 10 letošnjo pomlad naznanil, da bodo nova Okna tekla tudi na mini računalniku Raspberry Pi 2. Dočakali smo predogledno različico in si ogledali, kaj prinaša in kako ga lahko primerjamo z ostalimi distribucijami, ki delujejo na priljubljeni Robidi.
Nikon je svoj sistem brezzrcalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi, imenovan preprosto One, predstavil pred slabimi štirimi leti. Takrat smo zapisali, da gre za zanimiv sistem, ki bo lahko ponudil predvsem majhne aparate in objektive, a nas je hkrati tudi zmotila velikost tipala, ki ima faktor povečave goriščnice kar 2,7. Seveda je zaradi majhne velikosti tipala toliko lažje narediti majhen aparat ter majhne objektive, a vseeno smo bili skeptični.
Računalništvo se že od samega začetka ukvarja s tem, kako čim več računske moči spraviti v čim manjšo obliko. V zadnjih letih smo dočakali tudi računalnike, ki so zapakirani v obliko »ključka« – na preizkusu smo imeli Intelov primer.
O pametnih urah pišemo že skoraj dve leti, toliko časa je že namreč od tega, kar je Samsung predstavil uro, ki so ji nadeli oznako »pametna«. Zdaj jih izdelujejo vsi elektronski velikani, pa vendar je šele (zelo) majhno podjetje iz nje naredilo uporaben izdelek.
Vivitekov malček med projektorji je bil eno največjih presenečenj tega preizkusa. Opremljen z osvetlitvijo LED, ki iz sebe iztisne do 500 ANSI lumnov svetilnosti, seveda ni konkuriral večjim modelom, je pa tem vsekakor odčital pravo lekcijo z vidika uporabnosti. Ne le da je bil edini projektor na preizkusu, ki je imel priložene prav vse kable (tudi HDMI) in torbico, ta žepni projektor je postregel tudi z najboljšo uporabniško izkušnjo.
Družba NEC ne potrebuje posebne predstavitve, saj gre za dolgoletnega proizvajalca projektorjev, ki ima bržkone eno najbolj pestrih ponudb na trgu. Podjetje, ki obvlada tako tehnologijo prikazovanja slike LCD kot DLP, je močno prisotno prav v poslovnem in izobraževalnem segmentu projektorjev.
Naj izbira poslovnega projektorja ne bo igranje iger na srečo. Pred nakupom projektorja je zato treba spoznati osnovne pojme in lastnosti, ki jih vsekakor velja proučiti. Oboroženi z znanjem namreč ne moremo izbrati slabega projektorja (ali drugega izdelka).
Predstavitev vsebin s projektorjem ima svoj čar. Ne le, da v sliki z veliko diagonalo lahko navadno uživa večje število ljudi, nanje pusti tudi vtis. Torej si vsebino zapomnijo. V sodobnem poslovnem svetu je na stranke in/ali poslovne partnerje preprosto treba narediti dober vtis, saj se le tako lahko nadejamo uspešnega poslovanja oziroma sodelovanja. Predstavitev dejavnosti je pomembna tako vsebinsko kot praktično – sama izvedba predstavitve v sobi z velikim zaslonom je vendarle bolj impresivna.
V zadnjih nekaj letih nas tekma dolgih goriščnic oziroma čim večjega razpona zuma nekoliko spominja na nekdanjo tekmo v megapikslih. Pri teh so proizvajalci končno nekako odnehali, delno tudi zato, ker so že vsi aparati prišli do vrtoglavih ločljivosti. No, pri zumih tudi gremo v to smer – novi prvak v tej tekmi je Nikonov Coolpix P900, ki ima kar 83-kratni zum.
Nikonov novi D7200 je naslednik modela D7100, ki je bil, jasno, naslednik modela D7000 izpred petih let. Gre za aparate, namenjene zahtevnim domačim oziroma amaterskim uporabnikom, a se povsem dobro odnesejo tudi pri profesionalni rabi. Sicer jih od profesionalne rabe loči predvsem velikost tipala. V tem primeru gre za tipalo s faktorjem goriščnice 1,5, dražji modeli imajo po navadi tipalo polne velikosti.
Nikonov D5500 se uvršča v sredino zrcalnorefleksnih fotoaparatov, namenjenih amaterskim fotografom, torej aparatov, ki uporabljajo manjše tipalo od klasičnega Leica formata. Nad njim je po zmogljivostih (in ceni) model D7200, pod njim pa D3200 (ravno v teh dneh prihaja tudi njegov naslednik).
Pred sedmimi leti je bil Asusov prvi EEE PC, torej začetnik t. i. netbookov, pravo malo presenečenje. Tudi v našem uredništvu si ga je omislilo kar nekaj sodelavcev. Bil je podhranjen v vseh mogočih pogledih, tipkovnica je bila izredno majhna, a je bil hkrati tudi izredno poceni. Netbooki so se v naslednjih letih vztrajno dražili, zdaj so jih nekako »povozile« tablice (delno pa tudi pametni telefoni).
HP pri nas ponuja za vsak računalnik kar širok izbor konfiguracij – navzven enak računalnik lahko dobimo z veliko različnimi procesorji, grafičnimi karticami, pogoni itd. To velja tudi za preizkušenega ProBook 470 G2. Testirani model sodi med najbolj opremljene prenosnike s to oznako, na hitro je izredno podoben modelu ProBook 470, ki smo ga preizkusili pred nekaj meseci.
Ko smo lani preizkusili Lenovov ultratanek poslovni prenosnik Thinkpad X1 Carbon, smo bili nad njim načelno navdušeni, najbolj nas je pravzaprav razočarala tipkovnica. V imenu preprostosti, oblikovanja ali česarkoli že so uvedli kup nesmislov, od združevanja nekaterih tipk do zniževanja za celo vrstico tipk Fn. Nad tem smo se pritoževali vsi preizkuševalci in nemalo uporabnikov.
Novi Microsoft je precej bolj ponižno podjetje, kot v časih dominacije Oken in PCjev. Mobilne naprave in splet so znova neosvojeno področje, namizju pa grozijo stare in nove alternative. Za vrnitev na pota stare slave pri Microsoftu pripravljajo prenovljen operacijski sistem, katerega del bo tudi čisto nov brskalnik, Microsoft Edge.
Slovenci imamo izumljanje koles v krvi. Najstarejše najdeno leseno kolo na svetu je iz naših krajev. Janez Puh, ki je konec 19. in v začetku 20. stoletja sestavljal najprej kolesa, nato pa jih opremljal z motorji z notranjim izgorevanjem ter z njimi zaslovel po celotni Avstro-Ogrski, je bil naše gore list. Po njegovih stopinjah hodi Niko Klanjšek, ki v duhu današnjih dni kolesa opremlja z električnimi motorji.
Podjetje HTC (nekoč znano kot Qtek) je bilo pionir na področju pametnih telefonov in ni še dolgo tega, kar je za prevlado na tem trgu tekmovalo z veliko večjim Samsungom. Danes je podjetje finančno na dnu, v soj žarometov ga enkrat letno prestavi le predstavitev najnovejšega vrhunskega pametnega telefona iz serije One.
Tako kakor v podjetjih in gospodinjstvih tudi v svetu računalništva obstajajo izdelki, ki izstopajo. Marljivi delavci in pridne mravljice skrbijo, da poslovanje in/ali gospodinjstvo delujeta kot dobro naoljen stroj. Podobno vlogo v računalniku opravlja pogon SSD OCZ Vector 180. Njegova naloga je, da nikoli ne poklekne, niti takrat, ko zmanjka elektrike.
Na spletišču YouTube najdemo odlično parodijo razvoja novega MacBooka. Zlata barva, strojna podhranjenost in visoka cena sprožajo salve smeha. Še bolj si šaljivci privoščijo osamljeni vhod USB-C, ki računalnik polni ter hkrati omogoča priklop zunanjih naprav. Se Apple šali ali misli z računalnikom brez vhodov resno?
Med vsemi napravami, ki jih preizkušamo, se laserski tiskalniki najpočasneje menjavajo. Tehnologija se v osnovi že dvajset let ni zares spremenila, s časom se je le postopoma izboljševala in cenila. Tako se današnji modeli po osrednjih lastnostih praktično ne ločijo od tistih, ki smo jih preizkusili pred petimi, desetimi ali celo več leti. So pa cenejši, tudi cene izpisov so nekoliko nižje, ohišja so se nekoliko zmanjšala, vedno ceneje dobimo kakšno funkcionalnost več.
Že veliko let je tega, kar je bilo priljubljeno reči, da se gibljemo v smeri pisarne brez papirja. Saj veste, ko bo vse digitalno, ne bo več potrebe po papirju, mar ne? Niti ne.
Xerox je bil pred leti znan predvsem po velikih tiskalnikih, namenjenih večjim pisarnam, in po kopirnih strojih. V zadnjih letih so ponudbo razširili predvsem v nižjem cenovnem razredu, zdaj ponujajo tudi veliko cenejših naprav, namenjenih domačim uporabnikom, tudi domačim podjetnikom in manjšim pisarnam oziroma delovnim skupinam. Predvsem slednjim je namenjen tudi tokrat preizkušeni Phaser 3320dni. Gre za večjega brata laserskih tiskalnikov, ki smo jih sicer preizkusili med cenejšimi črno-belimi laserskimi napravami, je pa nekoliko dražji od modelov, ki smo jih uvrstili na omenjeni preizkus.
HPjev novi LaserJet MFP M127fw je osnovni črno-beli laserski večopravilni tiskalnik, ki se poleg črno-belega tiska spozna še na kopiranje, optično branje (v barvah) in celo na faks. Ponuja alternativo brizgalnim tiskalnikom za tiste, ki želijo napravo vse-v-enem, a tiskajo nekoliko več in bi torej pri brizgalnih tiskalnikih prehitro menjavali barvilo. Laserski modeli imajo sicer tudi nekoliko daljšo življenjsko dobo ter višjo največjo priporočeno zmogljivost na mesec, čeprav je na tem področju MFP M127fw med slabšimi, saj je največja priporočena zmogljivost le 8000 listov na mesec. To se morda sliši veliko, a samostojni laserski tiskalniki v tem cenovnem razredu ponujajo vsaj še enkrat toliko. V praksi naj bi torej komponente zdržale dlje kot pri brizgalnem modelu, a manj kot pri samostojnem laserskem tiskalniku.
Nova HPjeva naprava, LaserJet Pro MFP M225dw, je večja sorodnica preizkušene M127fw. Nekoliko je višja, predvsem zaradi samodejnega podajalnika papirja, namenjena pa je tudi kopiranju, optičnemu branju in pošiljanju faksov. Spodaj je pladenj za papir, nanj lahko položimo 250 listov, torej polovico standardnega paketa, čez liste pa postavimo enostaven prozoren pokrov, ki jih bo obvaroval prahu. Kot pri cenejši napravi M127fw je tudi tu na voljo ločen podajalnik, ki drži do deset listov (recimo za ločen tisk nalepk ali česa podobnega), samodejni podajalnik je hkrati kos do 35 listom.
V naših računalniških trgovinah imajo pri HPju po širini izbora vsekakor primat, saj ponujajo daleč največ različnih prenosnikov in sestav. Izbira je še posebej široka v nizkem in srednjem cenovnem rangu, kjer ponujajo veliko različnih modelov, pri teh pa tudi kup različic pri izboru procesorjev, diskov in vsega drugega. Tokrat smo dobili na preizkus model ProBook 455, konkretno z vgrajenim AMDjevim procesorjem in naloženim Windows 8.1 v 64-bitni različici.
V zadnjih letih smo dobili v laboratorij že kup različnih prenosnikov, ki so se tako ali drugače želeli vsaj občasno obnašati tudi kot tablice. Nekateri ob pomoči različnih tečajev, ki omogočajo, da se tipkovnico obrne naokoli, denimo Lenovo Yoga Pro 3, ki smo ga preizkusili pred pol leta. Drugi so bolj podobni tablicam, ki jim je bila dodana tipkovnica. To je pred leti začel Asus s svojimi napravami Transformer. To so bile v osnovi tablice s procesorji ARM in sistemom Android. Tokrat preizkušeni Transformer Book T300 Chi pa prihaja z druge strani – čeprav lahko ločimo zaslon od tipkovnice, gre po duhu najprej za prenosnik, šele nato za tablico.
Pred tremi leti so v Sonyju predstavili skoraj žepni kompaktni aparat najvišjega ranga, model RX100. Ta je takrat sodil v povsem svoj razred, tako po kombinaciji zmogljivosti oziroma tehničnih lastnostih kot po ceni. V presenetljivo majhnem ohišju je ponudil odlično, veliko tipalo, pred katerim je bil izredno uporaben zumirni objektiv z zelo veliko (svetlo) zaslonko. Aparat je požel veliko pohval in je bil za Sony kar lep uspeh – za prodajne rezultate sicer ne vemo, a je tudi po treh letih še vedno zelo hvaljen aparat, ki še ostaja v prodaji.
Pred nedavnim smo imeli večji preizkus zmogljivejših kompaktnih aparatov, ki so ponujali predvsem širok razpon goriščnic. Na preizkusu smo imeli nekoliko dražje, zmogljivejše modele, a se je ta segment aparatov cenovno opazno razširil. V spodnjem delu tako najdemo Nikonov Coolpix L340, ki za presenetljivo nizkih 179 evrov ponuja kar 28-kratni zum.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
