Bleda predstava
Tokrat je na preizkus v Monitorjev laboratorij zašel Toshibin pogon SSD, ki ga izdelovalec trži kot rešitev za vsakdanje računalniške potrebe. Kot izdelek iz vstopnega razreda teh naprav ima zelo veliko konkurentov in s tem izzivov.
Tokrat je na preizkus v Monitorjev laboratorij zašel Toshibin pogon SSD, ki ga izdelovalec trži kot rešitev za vsakdanje računalniške potrebe. Kot izdelek iz vstopnega razreda teh naprav ima zelo veliko konkurentov in s tem izzivov.
Podjetje Eizo je že dolga leta znano po monitorjih najvišje kakovosti. Kot take jih uporabljajo tudi v strokovne namene, denimo v medicini. Preizkusili smo novi model, ki preseneča z razmerjem stranic ena proti ena. Da, zaslon je kvadraten.
Canonov novi Powershot G3X na prvi pogled spominja na kak majhen aparat DSLR. Deluje robustno in kakovostno, uporabnik ima občutek, da bi mirno lahko odstranili razmeroma velik objektiv na prednji strani. Na desni je zelo solidno držalo, zadaj pa gumijast dodatek, na katerega položimo palec, tako da lahko aparat upravljamo tudi le z eno roko, čeprav je to zaradi njegove teže morda nekoliko prenaporno. Ohišje je z gumijastimi tesnili zaščiteno tudi proti prahu in vremenskim vplivom.
Canon je med večjimi fotografskimi podjetji kot zadnji ponudil brezzrcalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi. To je bilo leta 2012 z aparatom EOS M. Aparat ni požel pretiranega navdušenja, tudi z naše strani ne. Bil je razmeroma počasen, obenem pa tudi ni ponujal ničesar posebnega, po čemer bi se ločil od konkurence.
Toshibin Satellite Radius P50W-C-102 je dražji iz dvojice Toshibinih petnajstpalčnih prenosnikov, ki smo jo ta mesec preizkusili. Oko najprej pritegne tanko ohišje, vsaj glede na druge mere. Prenosnik namreč že sega proti Ultrabookom. Ohišje je iz aluminija, deluje kakovostno in elegantno. Sorazmerno trdi tečaji omogočajo, da zaslon zavrtimo naokoli, tako da se prenosnik prelevi v tablico. V taki obliki je naprava sicer preveč okorna, zmoti tako velikost kot teža, a zna biti kljub temu komu tudi to uporabno. Tako kot pri sorodniku nas je tudi tu zmotil oster rob okoli spodnjega dela prenosnika – nadležen je predvsem pri premikanju prenosnika, ko je ta odprt.
Tokrat smo si ogledali dva Toshibina prenosnika, ki sta si na prvi pogled presenetljivo podobna, a se kljub temu občutno razlikujeta. Cenejši je model Satellite s polno oznako P50-C-10H. Gre za prenosnik, ki želi biti korak nad večino vstopnih modelov. Namenjen je torej nekoliko zahtevnejšim uporabnikom, bodisi domačim bodisi poslovnim.
Toshibin novi prenosnik Kira-107 (številka označuje konkretno sestavo) je značilen predstavnik tankih in lahkih prenosnikov, imenovanih tudi Ultrabooki. Konkretno gre za klasični prenosnik, torej se ne spreminja v tablico. Računalnik je preprost, a eleganten, preizkušeni model je bil odet v sivo barvo. Ohišje ima ogrodje iz magnezijeve zlitine, pokrov je iz kakovostne plastike, vmes je nekaj srebrnih detajlov (denimo okoli sledne ploščice in tipke za vklop).
O tem, kako spodobni fotoaparati so današnji telefoni, kar pogosto pišemo. Pisali smo tudi že o tem, da je najbolj priljubljen fotoaparat na spletišču Flickr pravzaprav iPhone. Izdelovalci zelo resno jemljejo fotoaparate na svojih telefonih, sploh najzmogljivejših. Tako imajo ti aparati tipala vse višjih ločljivosti, začeli so se pojavljati tudi sistemi za stabilizacijo slike.
Lenovo je kot eden največjih izdelovalcev pametnih telefonov (in največji izdelovalec računalnikov) na slovenski trg vstopil letos spomladi. Če je verjeti slovenskim predstavnikom, kar uspešno. Njihovi telefoni so strojno dovolj zmogljivi, obenem pa precej cenejši od korejskih (in kalifornijskih) prvakov, tako da ne dvomimo, da so se uporabnikom priljubili. Vrag se, kot vedno, skriva (le) v podrobnostih, a o tem kasneje.
V začetku oktobra smo dočakali novo večjo prenovo Androida, najbolj priljubljenega operacijskega sistema na svetu. Tokrat so poglavitne spremembe predvsem pod pokrovom, saj Google navzven le še bolj utrjuje prvine snovnega oblikovanja (material design).
Programov za izdelovanje varnostnih kopij je veliko, pa vendar se tega nujnega varnostnega koraka večina uporabnikov nikoli ne loti. Veliko rešitev je namreč zapletenih ali pa dragih. Ali pa oboje. Preizkusili smo izdelek, ki ni nič od tega.
Nekdaj smo se šalili, da bomo imeli v prihodnosti prek USBja priključene še mikrovalovke in hladilnike. Sodeč po trenutnem razvoju interneta stvari, bo prihodnost še bolj neverjetna, sedanjost pa je omejena na povezovanje bolj ali manj pametnih naprav s telefoni. Niti multimetri niso izjeme.
Chromecast je prvi Googlov poizkus v dnevni sobi, za katerega lahko pogojno rečemo, da je uspel. Pred tem so poskusili z Google TV, a je klavrno propadla, in težko je pozabiti napravo Nexus Q, ki je za 300 dolarjev poskušala povezati katerokoli zvočno napravo z brezžičnim omrežjem, a so jo po nekaj mesecih umaknili iz prodaje.
Domačim uporabnikom večinoma priporočamo kakšne cenejše črno-bele laserske naprave, če želijo tudi kakovosten barvni izpis, pa brizgalne modele. Se pa najdejo tudi taki, ki občasno potrebujejo barvni izpis, a ne fotografij, temveč poslovnih grafik, letakov in podobnega. Še dobro, da so se v zadnjih letih tudi barvni laserski tiskalniki nekoliko pocenili – med njimi je tudi Brotherjev HL-3170CDW.
Canon je eno bolj znanih imen v svetu tiskalnikov, njihovo prodajno paleto sestavljajo tako veliki, zmogljivi modeli, namenjeni podjetjem, kot tudi majhni tiskalniki za uporabnike doma. Med slednje sodi tudi tokrat preizkušeni model i-Sensys LBP 6030w, majhen črno-beli laserski tiskalnik, tak, ki ga lahko postavimo na pisalno mizo ali na polico. Naprava je povsem bela, oblikovanje je predvsem nevpadljivo.
Preizkušeni tiskalnik podjetja Konica Minolta, model Bizhub 185, je na prvi pogled videti kot klasični večopravilni laserski tiskalnik, ki se poleg tiskanja spozna tudi na optično branje in kopiranje. Pri bližnjem ogledu opazimo, da je nekoliko večji, kot bi pričakovali. Tiskalnik je namreč zmožen tiskati (in tudi skenirati) vse do velikosti A3. Pri tem je morda škoda, da gre za črno-beli tiskalnik, v tem formatu verjamemo, da večina uporabnikov išče barvni model. Je pa v primerjavi z drugimi laserskimi modeli, ki so zmožni tiska A3, nekoliko bolj kompaktnih mer.
Panasonic Lumix TZ70 predstavlja vrh ponudbe te znamke na področju žepnih aparatov z velikim zumom. Gre za aparat, ki želi v razmeroma kompaktnem ohišju ponuditi čim več, tako glede tehničnih specifikacij kot glede funkcij. To mu tudi dobro uspe.
Panasonicova oznaka za fotoaparate TZ pomeni »Traveller Zoom«. To so aparati, ki so dovolj kompaktni, da jih načeloma lahko pospravimo v žep, obenem pa ponujajo dovolj širok razpon goriščnic, da lahko z njimi fotografiramo res širok izbor prizorov. Novi model TZ57 se uvršča v zgornji del zmogljivostne lestvice.
Panasonicov novi Lumix SZ10 se uvršča bolj na vstopni del zmogljivostne lestvice, a tam ponuja presenetljivo veliko. Gre za razmeroma majhen žepni aparat s trdnim, kakovostnim ohišjem. Na trgu se resda najdejo tudi manjši in tanjši modeli. Tu iz ohišja malenkost štrli objektiv, k debelini nekaj doda tudi nagibni zaslon, ki ga lahko dvignemo navzgor (za zajem avtoportretov oziroma »selfijev«).
Sonyjevi kompaktni aparati iz serije RX so namenjeni najzahtevnejšim uporabnikom, kot žepne popotnike jih uporabljajo tudi profesionalni fotografi. Usmerjenost je zakoličil aparat RX100 pred nekaj leti. V tem času je bil deležen že kar nekaj nadgradenj, na preizkus je tako prišla njegova četrta inačica.
Sonyjev novi Cyber-shot HX90 je še en aparat v razredu t. i. popotnih zumov, aparatov, ki ponujajo širok razpon goriščnic v sorazmerno majhnem ohišju. Je najzmogljivejši med Sonyjevimi žepnimi modeli. Na videz je podoben zmogljivemu modelu RX100 (ravno v teh dneh smo preizkusili model RX100 Mk. 4), ohišje je kompaktno in deluje zelo trpežno.
Canon je svojo linijo aparatov DSLR v zadnjem času še nekoliko izpopolnil, tako da imajo uporabniki še kakšno izbiro več. V spodnjem razredu imamo tako kar tri modele, konkretno EOS 1200D, EOS 750D in sorodni EOS 760D. Tokrat smo preizkusili srednjega izmed njih, 750D. Namenjen je nekoliko zahtevnejšim domačim uporabnikom, tistim, ki bi si glede na povsem vstopne modele želeli nekoliko več.
Kitajski pametni telefoni se množijo iz dneva v dan. V povezavi z najnovejšim operacijskim sistemom Android 5.0 so se iz podhranjenih naprav prelevili v sposobne stroje, ki zlahka zadovoljijo nezahtevnega posameznika. Na preizkus smo dobili izdelka podjetja Zopo serije Color in Speed. Prva združuje cenejše telefone, namenjene predvsem mladeži, druga naprave višjega cenovnega ranga z boljšo strojno opremljenostjo.
Po tem, ko vzamemo v roke G4 Beat, je smiselnost telefona LG G4c, ki smo ga predstavili v prejšnji številki, pod vprašajem. LGjev cilj je bil seveda pokriti vsa polja v Excelovi tabeli, da bi lahko ponudil telefone z vsemi cenovnimi postavkami.
Kitajski telefoni že dolgo niso več tarča posmeha. Za manj denarja praviloma ponujajo veliko. Nekateri med njimi celo vse, kar imajo veliki. Če želimo telefon, ki se enakovredno meri z Applovim ali Samsungovim prvakom, a stane pol manj, je OnePlus pravi naslov. Le v vrsto se moramo postaviti.
Izdelovalci zaslonov že nekaj časa eksperimentirajo z ukrivljenostjo. Spomnimo se najprej poskusov LGja, nato pa še Samsunga, ko sta predstavila telefone, ki so bili ukrivljeni po navpični oz. vodoravni osi. In, seveda, oglejmo si današnje vrhunske televizorje, ki so ukrivljeni že skoraj vsi po vrsti. Toda pri telefonih se je izkazalo, da pravega razloga za ukrivljenost ni. Navsezadnje ukrivljen telefon slabše sede v žep, ko leži na mizi, pa nanj ne moremo tipkati, saj se prevrača.
V senci dražjih modelov Yoga je Lenovo z nekaj meseci zamude začel prodajati tablico/računalnik Miix 3 v Evropi. Brez reklame in pompa sta modela z osem in deset palcev velikim zaslonom v prvi polovici leta zašla tudi k nam. Pod drobnogled smo vzeli večjega, ki se kljub nižji ceni zlahka meri s tekmeci iste blagovne znamke.
Samsung Galaxy Tab S2 je izjemno tanka tablica. Pravzaprav najtanjša tablica do zdaj, od iPad Aira tanjša za pol milimetra. Debela je 5,6 milimetra in v roki se to čuti. Kljub temu gre za večjo tablico, tako da smo jo na začetku zelo previdno držali v rokah, saj velik zaslon v povezavi s tankostjo zahteva previdnost. Ta se na daljši rok izkaže za nepotrebno, kajti izdelava je odlična. Robovi so kovinski, zadnja stranica pa iz zelo dobre plastike.
Pred kratkim smo preizkusili Intelov računalnik, ki je po velikosti primerljiv z večjimi ključki USB. Bil je zanimiv, a je imel tudi nekaj pomanjkljivosti. Očitno potencial take naprave vidijo tudi drugi. Preizkusili smo Lenovovo različico, imenovano IdeaCentre Stick 300.
Televizor, ki ga poganja Android, smo že preizkusili, prvi ga je izdelal Philips. Zdaj nam je prišel v roke še Sonyjev model. Uporabniška izkušnja je sicer daleč od briljantne, tako Sony kot Google čaka na področju operacijskih sistemov in uporabniških vmesnikov za televizorje še veliko dela. Ima pa robotek v svetu televizorjev velik potencial, kar dokazuje z nekaterimi izjemnimi potezami.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih