Sony v segmentu aparatov DSLR ponuja kar pet modelov, ki so cenovno pod mejo tisoč evrov. Dva od tega sta namenjena nekoliko naprednejšim uporabnikom, niže pa so trije, ki so kar se da enostavni za uporabo, tokrat pa smo preizkusili najzmogljivejšega iz spodnje trojice. Glede na predhodnika, model A350, je izgubil več kot 100 g na masi, pa tudi nekaj milimetrov v vse smeri.
To, da Samsung rad tekmuje v debelini (oz. v tankosti) ohišja, smo opazili že v svetu mobilnikov, tokrat pa gre za enega izmed tanjših žepnih aparatov. Njegovo ohišje se na najdebelejšem mestu, ko je objektiv spravljen vanj, pohvali z debelino le 16,6 mm, na voljo v štirih barvah. V celoti je sestavljeno iz lakiranega aluminija, da tudi pozimi ne zebe v roke.
Brotherjev HL-4050CDN je razmeroma zmogljiv tiskalnik srednjega razreda. Hvali se z barvnim tiskom in samodejnim obračalnikom, hkrati pa z razumno ceno. Tiskalnik je srednje velik, težak 29 kilogramov, kar je nekako povprečno za zmogljivejše tiskalnike.
V Nashuatecu imajo dobro pokrit celoten cenovni spekter laserskih tiskalnikov. Njihov SP C312dn, ki smo ga pred kratkim preizkusili, je med cenejšimi tovrstnimi napravami, čeprav je kljub temu solidno opremljen. Gre za barvno napravo, ki se uvršča pod modelom SP C420dn (od slednjega je predvsem rahlo počasnejši). Namenjen je predvsem pisarnam, za domačo napravo je prevelik in (z 28 kg) pretežak.
Asus, začetnik trenda "netbookov", ohranja svojo vsenavzočnost na tem trgu tudi z množico najrazličnejših modelov. Od devetnajstih različic Asusovih desetpalčnikov smo si ogledali najboljšo.
Medtem ko nekateri izdelovalci prenosnikov prisegajo na zmeraj večje modele, v Delli niso pozabili na uporabnike, ki so jim pri srcu manjši prenosniki. Nekoč prevladujoči 13-palčniki so danes že skoraj pozabljeni.
Dellov prenosnik Vostro 1220 spada v družino ultraprenosnih računalnikov. To je kategorija prenosnikov, ki jo je pohod netbookov najbolj prizadel. Še zmeraj pa so privlačni za poslovneže, ki veliko potujejo in si ne morejo privoščiti, da bi kupcem prikazovali predstavitve na strojno podhranjenem 9-palčnem malčku.
Oktober 2009
Glasba, splet in avtorske pravice. Skoraj bi lahko rekli, da gre za nekakšen "ljubezenski trikotnik" v računalniški obliki. Svojim "uporabnikom" namreč prinaša veliko veselja, radosti in užitkov, dokler traja, a hkrati tudi žalost, obup in neprijetne (večinoma z denarjem povezane) posledice, ko razpade.
Živimo v digitalnih časih. Če nam ljudje vsebine ali informacije podajajo analogno, denimo na papirju, se nam zdijo bistveno manj uporabne, saj jih ne moremo v hipu obdelati, popraviti in/ali razposlati več prejemnikom. Potrebujemo namreč rešitev, ki nam bo zadeve kar se da pravilno digitalizirala.
Predstavljajte si za našo malo Slovenijo običajni scenarij - imamo majhno novo podjetje z največ petimi zaposlenimi, ki bi si rado postavilo informacijsko okolje. Ali naj skoči v Microsoftov objem ali naj se prepusti komu drugemu, npr. Googlu?
Večpredstavni predvajalniki s katerimi lahko gradivo prikazujemo na domačem televizorju, so v zadnjem času ena izmed "vročih" tehnologij na področju zabavne elektronike. Toda zakaj ne bi namesto teh uporabili kar navadnega računalnika, opremljenega z ustreznimi programi, po možnosti celo brezplačnimi? Poleg tega so prav specializirani programi znanilci tega, kar šele prihaja.
Marsikdo se ob poplavi simpatičnih in poceni mini prenosnikov oz. "netbookov" sprašuje, ali naj si tudi sam omisli kakšnega. Ne zato, ker bi ga zares potreboval, temveč ker so "kul". Zato smo se lotili preizkusa, vendar nekoliko drugače kot navadno - nismo jih primerjali med seboj, temveč smo preverili, kako si lahko z njimi olajšajo delo in polepšajo prosti čas različne vrste uporabnikov.
Beseda računalnik je pri domačih uporabnikih že nekaj časa sopomenka za prenosnik. V Monitorju prenosnike preizkušamo v okviru rednih mesečnih preizkusov, po statistiki naše spletne strani pa so najbolj priljubljeni prav najcenejši. Tako smo se odločili za veliki preizkus cenejših prenosnikov in rezultati so, roko na srce, presenetili tudi nas.
Z večanjem zmogljivosti in univerzalnosti procesorjev si vedno več digitalnih naprav hodi v zelje. Ne prav dolgo nazaj smo v Monitorju preverili, kako resna je fotografska grožnja prenosnih telefonov kompaktnim fotoaparatom. A tudi fotoaparati nimajo čiste vesti glede glodanja vrtnin. Vedno več modelov poskuša ponuditi kakovosten zajem filmskih posnetkov. In kaj porečejo na to ljubiteljske video kamere?
Računalniško namizje lahko poimenujemo tudi delovna miza navidezne pisarne, saj opravlja podobno nalogo kot njena resnična različica. Obe uporablja in ju ureja vsak uporabnik po svoje. Možnosti ureditve in urejanja pa je silno veliko in tudi zato temu namenjena orodja in dodatki zanje spadajo med bolj iskano in uporabljano "blago".
Shranjevanje varnostnih kopij v spletu postaja z višanjem hitrosti širokopasovnih povezav in vse bolj razprostranjenim optičnim omrežjem vse bolj zanimivo. Zato ne preseneča, da se je štirim dosedanjim slovenskim ponudnikom pridružil še peti, Amis.
Na tradicionalnem srečanju razvijalcev WWDC junija 2008 so Applovi šefi napovedali izid novega operacijskega sistema Mac OS X 10.6 za letošnjo jesen. Tudi po letošnjem WWDC okvirnega časa izida niso spreminjali. Zato je pomenila Applova napoved izida Snow Leoparda za 28.avgust nemalo presenečenje.
Časi se spreminjajo in pisarniški programi se selijo v internet. Po pionirskih korakih Googla in nekaterih manjših ponudnikov je zdaj v to smer zakorakal tudi Microsoft. Spletna različica paketa Office je kljub okrnjeni funkcionalnosti ob prvi javni razgrnitvi po interesu javnosti celo zasenčila novosti klasičnih programov Office 2010. Zdaj lahko prvo, še ne dokončano različico tudi "okusimo". Prvi vtis.
Kanadski izdelovalec pametnih telefonov RIM se je odločil priljubljeno serijo Curve dopolniti z novim modelom z oznako 8520. Tako številsko kot po zmožnostih se aparat uvršča med nekoč najbolj prodajani model 8310 ter letos predstavljeni 8900. Naprava torej, ki skuša privabiti tiste kupce, ki si želijo pameten telefon, a ne potrebujejo vseh najnovejših zmožnosti.
Tajvanski HTC (nekdanji Qtek) je vsekakor eno bolj prepoznavnih podjetij na področju zmogljivih pametnih telefonov. Zadnje čase se sicer usmerjajo v naprave z Googlovim operacijskim sistemom Android, a ne pozabljajo na svoje paradne konje, naprave s sistemom Windows Mobile. Svojega naslednika je tako dobil tudi model Touch Pro.
Garmin se je pri nas dobro uveljavil predvsem na račun kakovostnih in podrobnih zemljevidov, imenovanih Adria Route. A čas beži, konkurenca pa jih je pri omenjenih zemljevidih že povsem dohitela. Je nova generacija Garminove navigacije še vedno v vrhu?
Samsung je po HTC drugi proizvajalec, katerega pametni telefoni z Googlovim operacijskim sistemom Android, so na voljo tudi pri nas. Samsungov telefon Galaxy je pri programski opremi povsem standarden Android 1.5 ("Cupcake"), navdušuje pa z zelo kakovostno strojno opremo.
V spletu danes najdemo na tisoče in tisoče radijskih postaj, ki oddajajo svoj tok (stream) in so tako slišne prav vsakomur z dostopom do medmrežja. Hkrati pa so računalniki večinoma zelo nerodne naprave, da bi z njimi udobno poslušali radio ...
Ob prebiranju zgornjega naslova bi večina Slovencev najprej pomislila na novi vozili bavarskega proizvajalca. Vožnje z njima se vsekakor ne bi branili, kljub temu pa smo tokrat raje preizkusili nova paradna konja iz Intelovega hleva.
V posebni poletni izdaji revije Monitor smo se izčrpno posvetili velikim televizorjem LCD. A tehnologija tekočih kristalov ni povsem prevladala, čeprav je res, da obvladuje večino trga. Ni vse zlato, kar se sveti, pravijo. In ni vse LCD, kar je plosko in prikazuje gibljive slike. Lahko je tudi plazma.
Kljub veliki privlačnosti Spleta in vedno novih storitev v njem je očitno, da je med internetnimi aplikacijami e-pošta še vedno ena najpomembnejših, še posebej v poslovnih in drugih delovnih okoljih (npr. v izobraževanju). Izpad e-poštnega strežnika je nekaj, kar se v takšnih okoljih zazna najprej in povzroči največ negodovanja, včasih celo takojšnjo poslovno škodo. Vendar pa je e-pošta v skoraj vsakem pogledu zelo zastarela in v svoji okosteneli obliki vse manj primerna za učinkovito delo. V Googlu se je zato ekipa, ki se je že uspešno dokazala z razvojem storitve Google Maps, lotila novega izziva: kakšna bi bila e-pošta, če bi jo odkrili danes? Po uspešni predstavitvi koncepta sta se brata Rasmussen z ekipo prekaljenih razvijalcev preselila v Googlovo pisarno v Sydneyju, kjer je v miru nastal (in še vedno nastaja) Google Wave (Val), skupek protokola, odprte programske kode in izdelkov, ki naj bi povsem prenovil način komuniciranja v internetu.
Xeroxov novi Phaser 6128MFP je povsem značilen predstavnik večopravilnih barvnih laserskih tiskalnikov. Gre za razmeroma visoko (skoraj pol metra) in težko napravo, poleg tiskanja, kopiranja in optičnega branja ga lahko uporabljamo tudi kot faks. Seveda je to tiskalnik, namenjen bolj pisarniškim okoljem, tako ima dodan tudi omrežni priključek, kot dodatek si lahko omislimo brezžičnega.
Najzmogljivejšo serija Sonyjevih kompaktnih fotoaparatov od zgodnjega poletja naprej dopolnjuje model DSC-HX1, ki se s podporo popolnega ročnega nadzora spogleduje s fotoaparati DSLR, z zajemom video posnetkov FullHD pa z amaterskimi videokamerami.
Olympus že od samega začetka svojega sistema digitalne fotografije, imenovanega sistem štirih tretjin (ki hkrati določa tako velikost kot obliko tipala), obljublja majhne fotoaparate in majhne objektive. To jim je tudi resda uspevalo, čeprav so bile razlike v velikosti (ter teži) v primerjavi s konkurenco razmeroma majhne. A so pred časom predstavili še korak dlje, sistem štirih tretjin je tako dobil še oznako "mikro". Pri tem sodelujejo s Panasonicom, ki je svoj aparat predstavil že pred časom (model Lumix G1, ki smo ga v Monitorju preizkusili v letošnji aprilski številki). Zdaj je tudi Olympus le splavil svoj aparat - model E-P1.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih