Satellite L500-12N je novinec v seriji Satellite, ki je namenjena domačim uporabnikom in malim domačim pisarnam. S svojim odsevnim zaslonom TruBrite je uporaben tudi za večpredstavne vsebine, žal pa zna tak zaslon odbiti marsikaterega bolj vsestranskega uporabnika, ki bi zaradi sicer privlačne oblike in tudi cene rad imel tak prenosnik v lasti.
Nižajoče se cene prenosnih računalnikov silijo izdelovalce k vse večjim kompromisom, vsaj v segmentu cenejših prenosnikov. Tudi Toshiba ni imuna zanje. Notes Satellite L350-22T je primer takega okleščenega izdelka. Njegovo srce je Intelov dvojedrnik Pentium T4200, ki se ne ponaša z imenom Core 2 Duo. Intel sam mu pripisuje dve zvezdici od petih in temu primerni so bili tudi rezultati na naših hitrostnih preizkusih - dokaj skromni. Tudi pomnilnika ima le 2 GB, pa še tega si deli z Intelovim vgrajenim grafičnim podsistemom. Prva naloga kupca je torej dokupiti pomnilnik, da bo delovanje spodobnejše.
Tudi Toshibin prenosnik Satellite A300-29J spada med cenejše prenosnike. Kljub le 30 evrov višji ceni pa je za morebitnega kupca po našem mnenju zanimivejši od modela Satellite L350-22T. Oba imata sicer enak procesor, Intelov Pentium T4200, vendar se pri hitrostnih preizkusih še kako poznata dodatna 2 GB pomnilnika.
Samsungovi majhni laserski tiskalniki se redno uvrščajo dokaj visoko na naših lestvicah. Razlog za to je večinoma zelo agresivna cenovna politika, nekaj pa prispevajo še enostavna raba in solidne hitrosti. Novi model ML-2240 ni pri tem nobena izjema.
Privlačno majhen, lahek, ličen, razmeroma poceni. Uporaben? Seveda. Ne za karkoli, ampak kar. Uganili ste. Govorimo še o enem izmed mini prenosnikov oz. "netbookov", natančneje o Toshibi NB200.
Olympus se zadnje čase omenja predvsem v zvezi z novim formatom, imenovanim Micro Four-Thirds. Kljub novim sistemom pa še naprej razvijajo klasične DSLR aparate, njihov najnovejši model je E-620. Po oznaki sodeč, gre za naslednik modela E-520, a takoj, ko ga vzamemo v roke, vidimo, da gre v resnici za zmogljivejšo različico modela E-420. Da pojasnimo - slednji je najmanjši in najlažji DSLR aparat na trgu ta hip, saj praktično nima držala za desno roko. Model E-520 pa je bolj klasičen aparat nižjega cenovnega razreda. Majhen E-420 nam je kot aparat načeloma všeč, žal pa ima tudi pomanjkljivosti. Očitno nameravajo te popraviti s novim E-620.
Nikon CoolPix S640 spada v skupino izdelkov, ki naj bi bili predvsem stilsko dovršeni (od tod tudi črka "S", torej "Style"). Načeloma je res lep aparat, a hkrati je na videz povsem tipičen predstavnik žepnih modelov - nikakor ne izstopa iz povprečja, kar bi si od stilskega aparata načeloma želeli. Kakorkoli že, njegovo ohišje je kakovostno in elegantno. Tipk ni preveč ne premalo, zelo uporabna pa je vrtljiva tipka zadaj, ki pohitri skakanje med posnetimi fotografijami ter delo s (povprečnimi) menuji.
Nikonov model D40 je nekaj let nazaj postavil nove meje pri enostavnosti rabe in ceni digitalnih SLR aparatov. Zaradi uspešnosti je tudi ostal v prodaji razmeroma dolgo, njegov naslednik pa je model D3000. Gre za majhen in lahek aparat, namenjen predvsem tistim, ki šele vstopajo v svet digitalne SLR fotografije. Na to opozarja predvsem novi način fotografiranja, imenovan "Intelligent guide mode", pri katerem nam aparat sproti razlaga, kako doseči želeni učinek. Zgled je uporaba odprte zaslonke in dolge goriščne razdalje pri portretih ali hitrega časa pri zamrznitvi akcijskih posnetkih. Vsi, ki se na fotografijo že spoznajo, bodo nad tem vihali nosove, a zna biti ta vodič zelo uporaben za manj vešče uporabnike.
Epsonov EPL-6200 je razmeroma visoka naprava, namenjena manjšim (tudi domačim) pisarnam. Gre za dokaj preprost tiskalnik, ki pa se kljub temu uvršča nad najcenejšimi in najosnovnejšimi modeli. O temu pričajo tudi vmesniki, poleg standardnega USB premore še omrežni in vzporedni vmesnik. Zgovoren je tudi podatek o največji priporočeni zmogljivosti tiska na mesec, 30.000 strani. Cenejši tiskalniki redko zmorejo tako visoko številko, večinoma natisnejo nekje do 10.000 strani na mesec. Videz je sicer povsem dolgočasen in pisarniški - siva plastika nima kaj veliko skupnega z dovršnim oblikovanjem, prej z enostavnostjo in učinkovitostjo.
Da nas digitalna tehnologija spremlja (skoraj) vedno in povsod, je verjetno že vsakomur jasno. Da se v tej obliki shranjuje tudi veliko naših (bolj ali manj pomembnih) podatkov, najverjetneje tudi. Manj znano in za marsikoga celo presenetljivo pa je to, da se takšnih (digitalnih) podatkov veliko teže znebimo, kot pa smo jih pridobili. Samo pritisk na tipko "delete" (kot meni kar veliko uporabnikov) namreč še zdaleč ne zadošča.
Glasba je stalna spremljevalka ljudi. Odkar smo ljudje ob pomoči prevoznih sredstev, predvsem avtomobilov, postali mobilnejši, pa nas seveda spremlja tudi v jeklenih konjičkih. Razvoj glasbenih zapisov je s prihodom tehnologije za skoraj brezizgubno stiskanje datotek v format mp3 dobil pravi zagon, ki ga je razmah širokopasovnih povezav v internet le še nadgradil. Temu (pre)skoku pa izdelovalci avtomobilov, morebiti tudi zanalašč, niso bili kos.
V posebni poletni izdaji revije Monitor smo se izčrpno posvetili velikim televizorjem LCD. A tehnologija tekočih kristalov ni povsem prevladala, čeprav je res, da obvladuje večino trga. Ni vse zlato, kar se sveti, pravijo. In ni vse LCD, kar je plosko in prikazuje gibljive slike. Lahko je tudi plazma.
Verjetno so danes spletni brskalniki eni najbolj uporabljanih kosov programske opreme. Zaradi njih je upadlo celo zanimanje za nove različice operacijskega sistema, saj je brskalnik marsikomu veliko pomembnejši od "vreče gonilnikov", ki omogočajo njegovo delovanje. Oglejmo si, kaj prinaša aktualna ponudba, tako na namizju kot na dlani.
Z veliko cenitvijo postajajo aparati DSLR vse bolj zanimivi tudi za manj zahtevne fotografe. Že zaradi velikosti in videza dajejo vtis višjih zmogljivosti in obljubljajo teoretično boljše fotografije. Pa so dejansko boljši od kompaknih modelov višjega razreda? Da in ne.
Internet imamo že (skoraj) vsi, velika večina se nas je celo tako potrudila , da imamo v ta namen nameščen tudi brezžični usmerjevalnik. Kaj pa, če živimo v okolju, kjer ožičeni internet ni na voljo? Uporabimo "mobilni" brezžični usmerjevalnik.
Današnji televizorji so vsekakor nekaj več kot katodne pošasti, ki smo jih kupovali še nedavno (in jih marsikdo med nami še vedno uporablja). Nekaj več že zato, ker so večji, ker so digitalni, pravzaprav zato, ker so v osnovi kar veliki računalniški monitorji. Nekateri pa se sploh pohvalijo s tem, da jih lahko tudi omrežimo, nekateri to poudarijo celo s svojim imenom.
WDjeve "knjige" se z leti vse bolj večajo. Pridobivajo na teži, zunanjih merah, zmogljivosti hranjenja podatkov in priključiti jih je moč na različne načine. Tokrat smo vzeli pod drobnogled dva primerka, ki bi na pravi knjižni polici lahko stala med zajetnimi enciklopedijami.
V dobi analognih aparatov je bila stvar povsem jasna. Fotografiramo in čez teden dni, ali ko pač pride čas, razvijemo fotografije. Druga izbira so bili diapozitivi, katere smo si kasneje lahko z družbo ljudi ogledali na projektorju. V digitalni dobi pa si lahko fotografije ogledamo takoj na samem aparatu, projekcija pa je tako daleč kot najbližji projektor ali televizor. Vendar so pri Nikonu mnenja, da če je njihov aparat na poti, je tisti projektor predaleč in je bolje, če sta skupaj žepu. Skupaj s ključi avtomobila in škatlico bombonov.
Če spadate v skupino manj zahtevnih uporabnikov računalniške tehnologije, vas navdušuje koncept netbookov, a moti njihov zaslon majhnih mer, gledate bolj na estetiko kot zmogljivost, iščete drugi, morda tretji družinski računalnik ali bi preprosto radi poceni približek Applovih Imacov, potem je Averatecov "nettop" prava rešitev za vas.
Glavni razlog, zakaj tako marljivo opisujemo prav vsako novo inkarnacijo XareXtreme, je v tem, da gre za simpatičen program, ki v novih različicah ne samo dodaja popravke in izboljšave, temveč se z vsako različico poda osvajat nova področja grafičnega oblikovanja.
Ravnokar izdani Windows 7 je bil v tem letu deležen kar precej pozornosti. Tisti, ki imajo to najnovejšo različico že nekaj časa nameščeno, najbrž lahko iz lastne izkušnje potrdijo, da se je Microsoft kar precej potrudil, da bi preglasil množično kritiziranje ljudstva, katerega kritike so udrihale kar počez in povprek, večinoma le zaradi njihove napake tisočletja po imenu Vista.
Ko nam ukradejo računalnik, nas večina najprej pomisli na vse sitnosti, ki jih bomo imeli s "celjenjem ran" po taki kraji: imamo še kje shranjene dokumente, elektronsko pošto, stike, fotografije in še in še. Prey je odprtokodni program, ki nam daje vsaj malo upanja, da bomo spet prišli do svoje lastnine.
V tej številki smo v rubriki Zastonj je bolje pripravili podroben pregled brezplačnih šahovskih programov, zato je prav, da pogledamo, kaj je novega v svetu plačljivih rešitev. Kakor nalašč so prav sredi oktobra v podjetju ChessBase prenovili svojega paradnega konja, šahovski program Fritz, ki je na voljo že v svoji dvanajsti različici.
Ob omembi naprav GPS večina uporabnikov najprej pomisli na tiste, ki nas vodijo pri vožnji avtomobila (ali drugega prevoznega sredstva). A prvi navigatorji GPS, ki so se pred leti pojavili za domače uporabnike, so bili ročni navigatorji, namenjeni povsem drugačni rabi. Garminov novi model Dakota 20 izhaja iz teh pohodniških logov.
Google je nedavno predstavil najnovejšo različico svojega programa za pregledovanje in urejanje fotografij, poimenovanega Picasa 3.5. Največja novost je samodejno prepoznavanje obrazov. Zmožnost, ki so jo uporabniki Googlovih spletnih albumov s pridom uporabljali že dobro leto, tokrat prihaja na namizje. Zanimalo nas je, kako dobro se obnese.
Microsoft se po nekaj letih spet podaja v vode brezplačnih varnostnih rešitev na osebnih računalnikih. Njihov prejšnji poskus s protivohunskim programom Windows Defender je bil precej ponesrečen, saj smo na našem preizkusu (Monitor, januar 2007) ugotovili, da program ne ubrani računalnika pred tipičnimi vohunskimi programi. Tokratni varnostni program se imenuje Microsoft Security Essentials in za razliko od Windows Defenderja vsebuje poleg protivohunskega tudi protivirusni program.
V Monitorju že dolgo časa redno preizkušamo nove modele digitalnih fotoaparatov. A novosti je veliko, zlasti v času pred prazniki. Odlična priložnost torej za večji preizkus cenejših modelov.
Nabor optično zmogljivih kompaktnih fotoaparatov je vse večji. Canon se lahko pohvali s kar dvema fotoaparatoma z dvajsetkratno optično povečavo, najnovejši pa je PowerShot SX1 IS.
V začetku leta smo preizkusili Pentaxov kompaktni digitalni fotoaparat, model Optio W60. Njegova posebnost je odpornost proti vodi in mehanskim poškodbam, podobno kot pri nekaterih Olympusovih modelih iz serije Mju. Zdaj smo dobili na preizkus še njegovega zmogljivejšega brata, imenovanega Optio W80.
Čeprav je Pentax v svetu DSLRjev znan predvsem po zelo konkurenčnih cenah, je visoko na seznamu njegovih prednosti tudi kakovost izdelave. Predvsem po teh dveh ključih pripadata prvi dve mesti v naši tabeli cenejših DSLRjev njegovima modeloma K-M in K-200D. Novi K-7 je opazno više na cenovni lestvici, za kakovost pa se ni treba bati.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
