Spletni "džuboks"

Objavljeno: 27.10.2009 | Avtor: Gorazd Ropoša | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: Oktober 2009

Glasba, splet in avtorske pravice. Skoraj bi lahko rekli, da gre za nekakšen "ljubezenski trikotnik" v računalniški obliki. Svojim "uporabnikom" namreč prinaša veliko veselja, radosti in užitkov, dokler traja, a hkrati tudi žalost, obup in neprijetne (večinoma z denarjem povezane) posledice, ko razpade.

Spomnimo se "vladavine" Napsterja, pa e-mule, "piratskega zaliva" in kar je še podobnih pogruntavščin iz daljne in bližnje spletne zgodovine. Spomnimo se tudi z njimi povezanih (bolj ali manj odmevnih, a večinoma uspešnih) sodnih procesov (z drastičnimi, predvsem denarnimi kaznimi) proti skupinam ali posameznikom, ki so omenjene storitve ustvarili ali jih samo uporabljali.

Nelegalno pretakanje in razširjanje glasbenih (in vseh drugih) datotek je namreč bilo (in je zaradi različnih vzrokov, o katerih tokrat ne bomo razpravljali) še vedno splošno precej uporabno in hkrati cenovno ugodno, ter (tudi) zato priljubljeno opravilo. Predvsem pa je opravilo, ki si ga tako glasbena kot filmska industrija želita na vsak način preprečiti.

Verjetno se ne bomo veliko zmotili, če zapišemo, da glavni namen večine uporabnikov teh storitev ni "kraja" glasbe in filmov zaradi lastnega zaslužka (res je, da so tudi izjeme), temveč predvsem potešitev želja po neki razumni ceni. Na žalost je bilo to doslej mogoče predvsem (a ne zgolj) s kršenjem avtorskih pravic.

Zato je toliko bolj razveseljivo, da je mogoče tudi drugače, predvsem pa tako, da bo tudi avtorskim pravicam zadoščeno. V spletu namreč najdemo celo vrsto storitev, ki omogočajo večinoma brezplačno poslušanje glasbe (v slogu karkoli, kjerkoli in kadarkoli), in to brez kršenja avtorskih pravic. V čem je zvijača, se boste vprašali?

Načeloma je ni. Stvar namreč povsem logična in hkrati preprosta. Z uporabo omenjenih storitev namreč ne postanemo lastniki glasbe, temveč jo samo poslušamo in se nam z avtorskimi pravicami načeloma ni treba ukvarjati. Res, da se glasba tudi v tem primeru pretaka v naš računalnik, a ne trajno, kot na primer pri e-muli. Gre za "streaming", kar pomeni, da se zvok izbrane glasbene datoteke (osredotočimo se samo na to vrsto datotek) začne predvajati takoj, ko prvi zvočni podatki prispejo v naš računalnik, in torej ni potrebe, da bi najprej naložili celotno datoteko. Ti podatki se v času predvajanja hranijo v začasnem pomnilniku, vanj se ves čas predvajanja tudi pretakajo novi podatki, a se po koncu izbrišejo in niso dostopni za trajno hranjenje.

Na tokratnem preizkusu smo preverili nekaj najbolj priljubljenih tovrstnih storitev in primerjali njihovo ponudbo.

Blip.fm

Storitev z zanimivim imenom omogoča dvoje - poslušanje glasbe in komuniciranje s sorodnimi glasbenimi dušami. Prvi korak do rabe je registracija, kar pomeni izbiro lastnega DJ imena (uporabniško ime) in vpis drugih podatkov. Po uspešni prijavi se znajdemo na svojem glasbenem "domu", ki je osrednja stran storitve.

Delovni proces poteka v celoti v spletnem vmesniku, z vsemi prednostmi (ni nameščanja programov) in slabostmi (prekinitev predvajanja glasbe med brskanjem po menujih). Uporabniški vmesnik je zanimiv, a na trenutke skoraj preveč "opremljen". Vsaj na začetku se zato kar malo "lovimo". Delo s storitvijo je logično in dovolj preprosto. Prvi korak je iskanje pesmi (ali izvajalcev), ki nas zanimajo, za to imamo na voljo enostavno iskalno vrstico. Rezultati so hitro na voljo in so zelo pestri. Vedeti moramo namreč, da Blip.fm združuje glasbo (v smislu povezav do nje) najrazličnejših spletnih strežnikov (v slogu Youtubea in njemu podobnih) in spletnih strani z vsega sveta. Zato je "glasbena zbirka" obsežna in tudi aktualna ter poleg avdio posnetkov ponuja tudi video.

Blipov spletni vmesnik je bogato opremljen, a to zna biti predvsem na začetku tudi nepregledno.

Zanimivo in "poučno" je sledenje "blipov" drugih uporabnikov, saj lahko njihov izbor preprosto uvrstimo na svoje sezname.

Opisana pestrost ima tudi slabe strani, saj je med ponujenimi rezultati tudi veliko neuporabnih (prekratkih, poškodovanih ipd.), zato je smiselno, da jih pred "resnim" poslušanjem in uvrstitvijo na svoje predvajalne sezname poslušamo (temu je namenjena posebna tipka). Aktualnosti ji torej ne gre očitati, tudi krajevnih izvajalcev ne zanemarja. Pesmi, ki so nam všeč, preprosto uvrstimo na različne predvajalne sezname in jih nato poslušamo, kakor želimo.

Samo predvajanje je gladko, med preizkusom je potekalo brez neprijetnih prekinitev tudi ob največjih obremenitvah (tako računalnika kot omrežja). A pogrešali smo nekaj več nadzora nad samim predvajanjem, saj imamo na voljo samo osnovne ukaze (predvajaj, naslednja, prejšnja).

Zanimiv in uporaben je tudi "komunikacijski del" storitve. Pesem namreč dodamo na svoje predvajalne sezname s t. i. "blipom". Ukaz pomeni, da nam je pesem všeč, s klikom nanj pa lahko pesmi dodamo še kratko sporočilo (za prijatelje ali druge). Posebej zanimivo je zato spremljati seznam vseh "blipov", ki se "vrti" na posebni strani. Z njim namreč vidimo, katere pesmi so zanimive drugim in kaj želijo z njimi sporočiti. Vsak vnos je namreč opremljen z imenom DJja in naslovom pesmi ter kratkim sporočilom, zraven pa so ukazi, ki omogočajo delo z njim. Slaba stran takega seznama je hitro spreminjanje, zaradi česar mu je težko slediti.

Blip.fm je vsekakor storitev z dodano vrednostjo, saj z njo neposredno in preprosto navezujemo stike s sorodnimi glasbenimi dušami in hkrati uspešno uresničujemo svojo osnovno željo - brezplačno poslušamo glasbo. Všeč nam je bila pestrost in odprtost glasbene zbirke, s katero se ponaša, ter predvsem možnost lastnega razširjanja te zbirke. Pogrešali smo, recimo, večji nadzor nad predvajalnikom (natančnejša orodja za nadzor) in dodatne podatke o izbranem izvajalcu ali pesmi ter nekoliko več možnosti prilagajanja svojim željam.

Blip.fm

Kaj: Spletna storitev za poslušanje glasbe.

Izdeluje: blip.fm

Cena: Brezplačno.

Za: Cena, možnost komuniciranja, velika, razširljiva in pestra zbirka podatkov, ni nameščanja posebnega programa.

Proti: (Pre)malo nadzora nad predvajalnikom, malo dodatnih podatkov o izvajalcu/pesmi, slabe možnosti prilagajanja.

Deezer

Je naslednik podobne, a neuspešne spletne storitve z imenom Blogmusik.net, ki je pred kakšnima dvema letoma morala zapreti svoje spletne dveri. Nova storitev je na voljo brezplačno, za nezahtevne uporabnike tudi brez prijave, a s tem tudi (brez) dodatnih storitev, ki jih ponuja Deezer.

Deezer PREJ - jasno je vidna modro obarvana puščica pred naslovom pesmi, ki pomeni, da je predvajanje možno.

Dezzer POTEM - puščica je zdaj siva in predvajanje ni (več) možno.

Delo poteka v celoti v spletnem vmesniku, ki je všečen, z lepo dodelanimi menuji in dobrodošlimi dodatki. Še pomembneje - je tudi dovolj pregleden. Dober začetni vtis je kasneje nekoliko pokvarilo spoznanje, da je površno preveden (vsaj pomoč sploh ni na voljo v angleščini, temveč le v francoščini, slovenščine ne pozna). Osnovne funkcije programa so hitro in preprosto dostopne in jih hitro osvojimo. Glasbeni predvajalnik svoje delo opravlja dobro in z njim nismo imeli težav. Tudi nadzor nad njim je zadovoljiv, no, kakšnih dodatnih tipk se kljub vsemu ne bi branili.

Pohvalimo lahko to, da je vedno viden, dostopen in (tudi ob "sprehajanju" po različnih podstraneh) pridno predvaja izbrano glasbo. Iskalnik omogoča iskanje po različnih merilih. Rezultati niso takojšnji, a ponujajo kar soliden izbor. Z lokalnimi izvajalci se (žal) ne razume najbolje, saj jih ni med predlogi. Kar velik minus je to, da vseh najdenih pesmi pravzaprav ne moremo poslušati. Gre namreč za pesmi, ki jih moramo najprej kupiti. To izbor in hkrati uporabnost omenjene storitve kar precej omeji. Je pa zanimivo, da lahko vse pesmi (tudi tiste plačljive) dodajamo na svoje sezname in počnemo z njimi (skoraj) vse, kar lahko počnemo z brezplačnimi. Še bolj zanimivo je to, da so bile nekatere od plačljivih pesmi na samem začetku preizkušanja storitve dosegljive in tudi poslušljive, kar je razvidno iz priloženih fotografij (modro obarvana puščica pred naslovom pesmi pomeni (za razliko od sivo obarvane), da pesem lahko poslušamo). Tudi zato Deezer ni storitev za čisto vsakega uporabnika. Čeprav je brezplačen, ne ponuja vsega in vsem. Na neki način je to ena izmed njegovih pomanjkljivosti, med katere lahko uvrstimo še pomanjkanje pomoči v tujem jeziku in površne prevode. Tudi več informacij o tem, kar poslušamo, bi si želeli. Po drugi strani pa lahko pohvalimo privlačen, z dodatki bogat in predvsem vizualno lepo dodelan uporabniški vmesnik, dobro vodljiv in vedno delujoč predvajalnik, ter to, da ga je mogoče uporabljati tudi popolnoma anonimno.

Deezer

Kaj: Spletna storitev za poslušanje glasbe.

Izdeluje: www.deezer.com.

Cena: Brezplačno.

Za: Cena, privlačen, z dodatki bogat in dodelan uporabniški vmesnik, vedno delujoč predvajalnik, ni nameščanja posebnega programa.

Proti: Precej omejen izbor pesmi, plačljive in brezplačne pesmi, nepopolno preveden, malo dodatnih podatkov o izvajalcu/pesmi.

Slovenski poskus

Spletni Radio Aktual je brez reklam in brez govornih vložkov. Zaenkrat.

Radio Aktual, ki je nastal na pogorišču ljubljanskega radija RGL, se je nedavno poizkusil tudi na področju spletnega oddajanja. Da ne bo pomote - radijske postaje bolj ali manj vse oddajajo tudi prek spleta, vendar smo deležni enakega programa kot "po zraku" - z reklamami in govornimi vložki vred. Pri spletnem Radiu Aktual pa gre za čisto glasbo, brez vsega, celo brez "jinglov" s samoreklamami. Vsaj zaenkrat. Izbiramo lahko med več glasbenimi okusi, storitev pa sodi med bolj zanesljive, saj le redko za trenutek ali dva "obvisi". Spletni uporabniški vmesnik je prijazno majhen in uporaben, tako da ga priporočamo tudi v "programski obliki", ko ga ob pomoči Firefoxovega dodatka Prism spremenimo v samostojen program na namizju. Res pa je, da uporablja Microsoftov Media Player 11, ki nekaterim povzroča tudi težave. In seveda ne deluje na nemicrosoftovskih operacijskih sistemih.

Radio Aktual

Kaj: Spletni radio.

Izdeluje: www.radioaktual.si/players.

Cena: Brezplačno.

Za: Enostaven in preprost uporabniški vmesnik. Brez reklam in govornih vložkov.

Proti: Uporablja Windows Media Player 11.

Matjaž Klančar

GrooveShark

Gre za spletno storitev, pri kateri nas najprej "preseneti" popolnoma preprost in pregleden (skoraj prazen) uporabniški vmesnik. No, kasnejše delo z njim pokaže, da je včasih nekoliko nerodno zasnovan. Precej moteč (in na to se nismo navadili niti do konca preizkusa) je namreč način, s katerim prikazna okna zakrijejo del (sicer večinoma praznega) okna uporabniškega vmesnika. Zadeva ni tragična (prekrije sicer tudi manjši del ikon), a kljub temu dobimo občutek, da nečesa ne vidimo v celoti.

Grooveshark ima na voljo kar nekaj orodij, ki so pregledno urejena že na prvi strani in do njih pridemo prek smiselno poimenovanih bližnjic. Njegov predvajalnik je funkcionalen in s solidnim naborom ukaznih gumbov (a se kakšnega dodatnega ne bi branili). Glede na videno (in slišano) lahko rečemo, da svoje delo opravlja dobro (tudi med brskanjem po menujih).

Grooveshark se ponaša s preprostim, a včasih nerodno zasnovanim uporabniškim vmesnikom. Tako, recimo, prikrije del okna.

Orodja so dostopna prek bližnjic. "Popular" nas privede do seznama popularne glasbe, medtem ko je predvajalnik vedno "v akciji".

Samo storitev lahko uporabljamo kot popolni anonimneži, čeprav je smiselno, da se (zaradi drugih funkcionalnosti, ki jih ponuja) registriramo. Glasbeni izbor je pester (avtorji se hvalijo celo, da imajo čisto vse pesmi, kar jih je). No, "reklamnim potezam" le ne gre povsem verjeti, saj smo tudi sami želeli poslušati kar nekaj pesmi, ki jih iskalnik ni našel. Predvsem to velja za bolj "eksotične" izvajalce, tudi domače in predvsem takšne, ki niso aktualni med širšo glasbeno populacijo. A pohvalno je, da lahko obstoječo glasbeno zbirko dopolnimo sami z nalaganjem manjkajočih pesmi (pred objavo jih na Groovesharku preverijo).

Med delom nas spremljajo oglasi (hja, pri brezplačnih zadevah jih skoraj že pričakujemo), a niti niso preveč moteči. Bolje bi bilo seveda brez njih (vsaj v primeru Groovesharka so večinoma neumni/neuporabni). Spletna storitev je vredna preizkusa, saj se lahko pohvali s preprostim in zanimivim uporabniškim vmesnikom, dovolj široko in (s strani uporabnika) razširljivo glasbeno bazo in nekaj dodatnimi funkcijami. Nekoliko nerodno izvedena so prikazna okna, manjka tudi več podatkov o izbranih pesmih in izvajalcih.

Grooveshark

Kaj: Spletna storitev za poslušanje glasbe.

Izdeluje: www.grooveshark.com.

Cena: Brezplačno.

Za: Cena, preprost in zanimiv uporabniški vmesnik, velika in razširljiva glasbena zbirka, vedno delujoč predvajalnik, ni nameščanja posebnega programa.

Proti: Nerodno izvedena prikazna okna, malo dodatnih podatkov o izvajalcu/pesmi.

Last.fm

Vsekakor gre za eno izmed bolj znanih in spričo možnosti, ki jih ponuja, tudi bolj priljubljenih storitev za poslušanje glasbe po lastnih željah. Za delo z njo se moramo najprej prijaviti (račun ustvarimo brezplačno). S tem dobimo dostop do večine funkcij, ki jih Last.fm ponuja (razen poslušanja radijskih postaj, kar je po novem, razen v ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji, plačljivo).

Uporabniškega vmesnika se hitro navadimo, saj je preprost. Morda bi bila lahko bolj opazna iskalna vrstica, je namreč skoraj premajhna in se "rada" izgubi med drugo vsebino, to pa je včasih moteče. Spada namreč med bolj obremenjena orodja. Iskanje z njo poteka brez težav. Glasbena zbirka je dovolj obsežna in med rezultati najdemo tudi domače izvajalce.

Last.fm ima pregleden uporabniški vmesnik, ki ne zahteva veliko časa, da se ga navadimo.

Med zanimivi orodji Last.fm ponuja tudi seznam dogodkov v naši bližini, ki bi jih bilo vredno obiskati.

Osnovna zamisel, ki jo Last.fm precej uspešno uresničuje, je gradnja lastnega glasbenega profila za vsakega (prijavljenega) uporabnika. Storitev se namreč dobro in presenetljivo hitro "uči" in to tako, da na podlagi naših vnosov in iskanja kmalu "pogrunta", na katere strune je treba zaigrati, da bo uporabnikovo uho zadovoljeno. Tudi zato je brez težav mogoče, da z razmeroma malo iskanja profil hitro ustvarimo. Pika na i omenjenemu učenju je tudi poseben dodatek (imenuje se Scrobbler), ki ga preprosto prenesemo v svoj računalnik in namestimo (zna se povezati z večino priljubljenih predvajalnikov). Z njegovo pomočjo lahko svojo spletno glasbeno knjižnico napolnimo z nam ljubimi izvajalci (v splet se sicer prenesejo samo naslovi pesmi in ne konkretne datoteke).

Last.fm se tudi na druge načine trudi zadovoljiti kar največ uporabniških potreb, čemur je namenjena solidna množica različnih orodij. So uporabna in predvsem raznolika ter vključujejo tudi socialni vidik. Tako lahko vidimo (in posredujemo), kaj poslušajo drugi uporabniki, in z zanimivimi navežemo stike. Po potrebi lahko pesmi tudi kupimo. Na podlagi naših iskanj storitev zna predlagati pesmi in izvajalce, ki so po njenem mnenju sorodni našim (no, kakšni predlogi so tudi neustrezni). Zanimiv je opomnik za dogodke, ki se bodo odvijali v naši bližini, in so povezani z nam ljubimi izvajalci.

V celoti gledano Last.fm poskrbi za precej pozitivno uporabniško izkušnjo, kjer prejme največje pohvale njegova "inteligenca" oziroma volja do učenja. Med šibkosti sodi predvajalnik, ki ima premalo funkcij za uspešno nadziranje, in to, da brskanje po spletnih straneh storitve prekine tudi predvajanje glasbe. Tudi več podatkov o izvajalcih bi bilo zanimivo videti.

Last.fm

Kaj: Spletna storitev za poslušanje glasbe.

Izdeluje: www.last.fm.

Cena: Brezplačno oziroma 3 EUR na mesec za dodatne funkcije.

Za: Cena, pregleden vmesnik, volja do učenja in prilagajanje uporabniku, "neomejena zbirka podatkov", ni nameščanja posebnega programa.

Proti: (Pre)majhen nadzor nad predvajalnikom, malo dodatnih podatkov o izvajalcu/pesmi, brskanje prekine predvajanje.

Spotify

Spotify zahteva, da si ustvarimo lasten uporabniški račun in glede na izbrani način dostopa (brezplačen, dnevni in mesečni dostop) zanj tudi nekaj malega plačamo.

Temu sledi nameščanje manjšega programa (gre pravzaprav za spletni predvajalnik), ki v nadaljevanju skrbi za uspešno, nemoteno in kakovostno poslušanje glasbe. Opisani postopek je sicer v celoti preprost, a nekoliko moti to (nepotrebno) dodatno delo, ki ga imamo z nameščanjem predvajalnika. Po besedah avtorjev naj bi tak način pripomogel k boljši uporabniški izkušnji in kakovosti predvajanih pesmi pred konkurenco. Recimo, da k napisanemu sodi možnost upravljanja predvajalnika s tipkovnico (tega pri povsem spletno zasnovanih storitvah namreč nismo zasledili), medtem ko drugje prednosti nismo opazili.

Spotifyev uporabniški vmesnik je zadosten in presenetljivo preprost, a vsaj na začetku občasno tudi nepregleden.

Z izbranim izvajalcem in njegovimi deli nas Spotify precej dobro seznani.

Prav vsak račun (oziroma izbrana vrsta dostopa) omogoča poslušanje glasbe brez omejitev, pri plačljivih pa to lahko počnemo brez (sicer nevsiljivih) oglasov in z nekaj dodatnimi možnostmi. Žal je v Sloveniji (zaenkrat) na voljo samo mesečni dostop. Programski vmesnik Spotifyja je presenetljivo preprost, zadosten in brez nepotrebnih elementov. Res minimalno (prilagajanje širine stolpcev in nekaj manjših nastavitev) ga lahko prilagodimo svojim potrebam. Sicer je delo z njim enostavno. Iskanje je preprosto (vpišemo izvajalca ali iskano pesem) in hitro. Presenetila sta nas hitrost in odzivnost programa v celoti, saj včasih skoraj pozabimo, da poslušanih pesmi pravzaprav ni v našem računalniku, temveč se sproti pretakajo iz spleta.

Glasbena knjižnica je obsežna in se vsak dan veča, a še zdaleč ni popolna. Za naše območje bode v oči predvsem popolna odsotnost domačih izvajalcev. Gledano širše, lahko rečemo, da je kar aktualna. Predvajalnik svoje delo opravlja večinoma gladko, tekoče, čeprav smo pri večjih obremenitvah med predvajanjem naleteli tudi na prekinitve. Nič tragičnega, a kljub temu moteče. Predvajanje lahko nadzorujemo (naslednja, prejšnja, pavza, ponovi in naključno), a smo kljub temu pogrešali vsaj še dva gumba (kratek skok naprej oziroma nazaj). Glasnost lahko spreminjamo.

V celoti gledano je Spotify omembe vreden izdelek, ki nas lahko prepriča s hitrostjo in odzivnostjo, a hkrati tudi preprostim in enostavnim delom z njim. Ponuja sorazmerno veliko, čeprav ni brez napak. Mednje lahko štejemo to, da (še) ni vsem na voljo v vseh svojih oblikah (torej tudi brezplačno), želeli bi večji nadzor nad predvajalnikom, treba bi bilo tudi izboljšati predloge, ki jih (glede na naša iskanja) ponudi program, ponuditi več informacij o sami pesmi (recimo besedila), izboljšati glasbeno zbirko (predvsem jo bolj lokalizirati) in podobno. A na neki način so to tudi malenkosti, ki ne vplivajo bistveno na njegovo glavno poslanstvo, to je omogočiti posameznikom enostaven, hiter in brezplačen vstop v svet glasbe.

Spotify

Kaj: Storitev za poslušanje glasbe.

Izdeluje: www.spotify.com.

Cena: Od 0 EUR (brezplačen dostop) do 9,99 EUR/mesec (mesečni dostop).

Za: Hiter in odziven predvajalnik, dober iskalnik, razumna cena, enostavno delo in preprost vmesnik, dodatne informacije o izvajalcu in pesmi.

Proti: Nameščanje posebnega programa, (predvsem lokalno) nepopolna glasbena zbirka, preskoki med poslušanjem, (pre)majhen nadzor nad predvajalnikom.

In kaj izbrati?

Kot vedno, velja tudi tokrat: "Vsake oči imajo svojega malarja." Treba je poznati svoje želje, potrebe in pričakovanja, saj nobena od opisanih storitev ni popolna.

Med tiste bolj zanimive vsekakor sodi Last.fm, predvsem nam je bila všeč njegova volja do učenja in s tem "pripravljenost" prilagoditi se uporabniku, tudi z možnostjo dodajanja nam všečnih pesmi. Precej uporaben je tudi Blip.fm, kjer poleg poslušanja pesmi, enostavno (in posrečeno) "komuniciramo" s sorodnimi glasbenimi dušami, v prid njegovi rabi pa govori tudi to, da je najbolj "večpredstaven". Z njim lahko namreč tudi "gledamo" (v njegovi zbirki so tudi video posnetki).

Tabela z rezultati

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki