Kabelski operater Telemach je svojo digitalno ponudbo (DVB-C) pred kratkim razširil s programi visoke ločljivosti, malo pred začetkom olimpijskih iger pa smo dobili na preizkus še njihov visoko ločljivi sprejemnik/snemalnik HDTV Cisco 8398DVB.
Nikonov S70 je eden redkih, če ne kar edini digitalni fotoaparat, na ohišju katerega razen sprožilca ne bomo našli niti ene same tipke, zato smo mu v uredništvu pogovorno rekli kar "gumbless". Res je, tudi tista za vklop manjka, aparat pa bi lahko uporabljali tudi brez tipke za proženje, saj lahko vse počnemo z zaslonom, občutljivim za dotik. Ta zaseda skoraj celoten zadnji del žepnega Nikona, je svetleč in sliko prikazuje s tehniko OLED. Ta mu omogoča kontrasten prikaz fotografij in nizko porabo energije, to pa gre dobro skupaj z njegovo razmeroma veliko diagonalo 3,5 palca. Upravljanje z njim je silno nežno in hitro, saj zazna še tako minimalen dotik in je zelo natančen, kadar je povsem temen, pa je pod določenim kotom vidna diagonalna mreža njegove strukture. Upravljanje poteka tudi večprstno, kar pride prav med povečevanjem fotografij.
Model Optima 102 je tako po funkcijah kot tudi po uporabljenem objektivu praktično enak modelu Compact 100, vendar ga odlikuje dosti elegantnejše ohišje, pa tudi vgrajeno tipalo je nekoliko naprednejše.
Agfa (s podjetjem AgfaPhoto) se po kar nekaj letih spet vrača med izdelovalce fotoaparatov. Včasih so bili njihovi modeli med najboljšimi na trgu, nato pa je razmah trga foto velikana očitno prepričal, da se nima smisla iti cenovne vojne. Bomo videli, ali jim bo tokrat uspelo zdržati.
Kljub temu da smo komaj septembra preizkusili Olympusov takrat novi digitalni aparat E-P1, smo v teh dneh že dobili v roke njegovega naslednika, model E-P2. V resnici zelo težko rečemo, da gre za naslednika, saj je razlik silno malo, ustrezneje bi bilo, ko bi novi aparat označili le kot popravljeno različico modela E-P1.
Canonova nova večopravilna brizgalna naprava MP640 je ena izmed naprav serije Pixma, ki so v zadnjih dveh mesecih preplavile naš laboratorij. Tiskalnik se po številki sodeč uvršča nekje na sredino prodajne linije, v resnici pa ga od najzmogljivejšega modela MP990 loči bore malo.
Prav zanimivo je, kako hitro izdelovalci tiskalnikov (no, in seveda tudi drugih naprav) na trg pošiljajo nove izdelke. V zadnjih dveh mesecih smo v našem laboratoriju tako dobili na preizkus kar nekaj Canonovih tiskalnikov iz serije Pixma, zaradi katerih smo doživljali pravi mali deja-vu. Tokrat preizkušeni MP990 v Canonovi ponudbi nadomesti predhodnega MP980, ki smo ga preizkusili pred približno letom dni.
Lexmarkov novi X264dn je srednje velik večopravilni črno-beli laserski tiskalnik - naprava, kakršnih najdemo po pisarnah na tisoče. V vseh pogledih je opazno zmogljivejši od domačih naprav (tudi cenovno se od njih loči), a po priporočeni mesečni zmogljivosti in naprednih funkcijah in dodatkih zaostane za največjimi napravami (kakršna je sorodni X736de). V primerjavi z njimi je tudi nekajkrat cenejši in je tako dobra izbira za manjše pisarne (ali take, ki jim je gospodarska kriza zmanjšala proračun za take naprave).
Lexmark X736de je ena izmed večjih naprav, ki smo jih v zadnjem času gostili v našem laboratoriju. Že sama embalaža je komaj šla v dvigalo naše stolpnice - počivala pa je na leseni paleti. Gre torej za velik in zmogljiv tiskalnik, namenjen večjim pisarnam. Načeloma je previsok za navadne mize (v višino meri skoraj 80 cm), tudi teža ni majhna (44 kilogramov), če naročimo še dodatne predale, pa je lahko načeloma tudi samostoječ. Teh predalov je lahko kar veliko, saj je največja teoretična zmogljivost 3200 listov. Zgoraj je velik podajalnik, ki nam pomaga pri kopiranju, optičnem branju ali faksiranju daljših dokumentov. Pod tem je odlagalni prostor, kjer se naberejo natisnjeni listi (do 250 listov). Na levi strani proti zadku pa so vratca, pod katerimi se skrivata USB in omrežni vmesnik, ki je na teh napravah seveda obvezen. Spredaj pa ne moremo spregledati razmeroma velikega zaslona LCD, občutljivega za dotik. Ta se dobro izkaže in olajša delo z napravo.
Kdor od Ixusov želi kaj več, bo morda izbiral med tehnično popolnostjo in zabavnimi dodatki, model 200IS pa poskuša ti dve plati kar se da uspešno združiti.
Toshibin novi prenosnik Satellite T100 (s podoznako 10x) je značilen zgled naprave, ki ne ve, kam pravzaprav sodi. Podobno težavo smo imeli med preizkusom tudi sami, saj smo se zelo težko odločili, ali gre za netbook ali ne. Dejansko se pri vseh lastnostih nekako uvršča med prave netbooke in manjše, lažje prenosnike. Na koncu smo se odločili, da prenosnik meri bolj med netbooke kot med klasične prenosnike.
Toshibina serija prenosnikov Satellite meri predvsem na domače uporabnike oziroma tiste, ki se jim zdi pri nakupu zelo pomembna predvsem cena izdelka. Novi model L500-1GG je razmeroma zmogljiv predstavnik te serije. Oblikovno ni nič posebnega, v oči pade svetleča plastika, na kateri pa se radi poznajo prstni odtisi. Žal je svetleč tudi zaslon, toda to je nekaterim uporabnikom tudi všeč.
Toshiba Qosmio X300 je igričarska zver, zaprta v divje rdeče ohišje, ki ga na pokrovu krasijo plameni. S tem izraža svojo namembnost in želi podžigati ljubitelje iger, s svojo zasnovo predvsem tistih najzahtevnejših, 3D.
Dokler skrbimo za kakšnih deset do dvajset računalnikov, še nekako držimo v glavi podatke o tem, v kakšnem stanju so posamezne delovne postaje ali strežnik, kakšno programsko in strojno opremo imajo nameščeno in ali sploh delujejo, kot je treba. Z večanjem omrežja, dodajanjem novih in raznolikih naprav vanj pa se izjemno hitro povečuje tudi skupna količina podatkov o teh napravah. Pomaga lahko specializirana programska oprema.
Čeprav je uporaba več kot enega monitorja v Microsoftovih Oknih priljubljena že več let in jo z veseljem uporabljajo oblikovalci, programerji in vsi, ki imamo hkrati odrtih veliko oken, v sam operacijski sistem še vedno ni vgrajena zadovoljiva podpora takšnemu načinu dela. Ogledali smo si štiri (plačljive) programe, ki poskušajo pomanjkljivost Oken odpraviti.
Brskalnik Google Chrome je vsak dan bolj razširjen in je na tretjem mestu po priljubljenosti že prehitel Applov Safari. V preizkusnih različicah brskalnika pa lahko že uporabljamo številne razširitve, s katerimi bo postal brskalnik še bolj uporaben in gotovo tudi bolj priljubljen.
Digitalno oddajanje slovenskih televizijskih postaj se nezadržno bliža. Oddajnike bomo (menda) ugasnili konec letošnjega leta. Pa je stanje na slovenskem trgu kaj boljše, kakor ob našem zadnjem preverjanju?
Odkar je Google napovedal, da izdeluje operacijski sistem Chrome OS, namenjen posebej netbookom, se je kar naenkrat razvedelo, da je veliko podobnih projektov. Eden izmed njih je Jolicloud, ki na trg prinaša nekatere sveže ideje in od katerega javnost veliko pričakuje. Ogledali smo si predpreizkusno različico.
Kamen spotike v recenziji marsikatere programske opreme je navadno enostavnost uporabe ocenjevanega skupka kode. Se je res tako težko postaviti v kožo uporabnika in pogledati na svoje delo skozi njegove oči? Velikokrat bi bila programerjem prihranjena huda graja, ko bi bili sposobni vsaj malo empatije. Živo nasprotje takih programov je pripomoček za izdelavo varnostnih kopij Déja Dup, ki v svoji enostavnosti tako pretirava, da je še nas presenetilo.
Z vedno pogostejšo uporabo spletnih storitev in programov se naši podatki nezadržno selijo v oblak. Ker tako podatkov nimamo pod osebnim nadzorom in v lastnem računalniku, se nam lahko zazdi, da niso varni. Backupify je spletna storitev, ki omogoča izdelavo varnostnih kopij podatkov iz priljubljenih spletnih programov in njihovo hrambo. Krasno, boste rekli. Pa je to res potrebno? Je to sploh pametna ideja?
V Intelu se že od leta 2006 pridno držijo svojih lastnih zapovedi, ki jim vsako leto narekujejo predstavitev nove mikroarhitekture čipov. Tako imajo tudi razvojniki postavljene (precej) visoke cilje, da v ostrem boju s konkurentom ne zaspijo. Leto 2010 na namizja prinaša procesorje, izdelane z 32-nm tehnološkim postopkom, prvič pa se predstavljajo procesorji z vgrajeno grafiko.
Trg navigacijskih naprav je izrazito dvopolen - na eni strani imamo nekaj močno uveljavljenih podjetji, na drugi pa vse več manjših imen, ki se želijo prebiti med velike. Eden izmed teh je tudi NavRoad.
Blackberry Bold je bil predstavljen konec leta 2008 in je med ljubitelji teh nekoliko samosvojih pametnih telefonov takoj požel aplavz za zmogljivost in opremljenost. Nekaj manj za velikost in okornost, še veliko manj pa za takrat izredno nestabilnost. Leto (in še malce) je naokoli in na voljo je Bold, kot bi moral biti že od začetka.
Junija lani je Samsung predstavil svoj prvi mobilni telefon s sistemom Android, i7500 Galaxy, ki je navduševal s svojo odzivnostjo, uporabljal pa je standardni paket programske opreme, brez lastnih nadgradenj. Zdaj je Samsung paleto dopolnil še z modelom i5700, ki znova nosi vesoljsko ime, Spica.
Logitechove tipkovnice DiNovo so namenjene najzahtevnejšim kupcem, temu primerna je tudi njihova cena. Ponašajo se s celo vrsto dodatnih zmožnosti, kar velja tudi za najnovejšega člana družine, ki pa izstopa še po eni lastnosti: DiNovo Mini je ena najmanjših tipkovnic na trgu.
Na trgu večpredstavnih podaljškov, torej "vsegazmožnih" multimedijskih predvajalnikov, je izbira iz meseca v mesec večja. K sreči je tudi vse bolj kakovostna in cenovno ugodna, pa čeprav gre skoraj samo za izdelke, izdelane na Kitajskem. Globalizacija očitno vsaj v svetu zabavne elektronike uspeva.
Verjetno že vrabci na strehi čivkajo, da Intelovo integrirano grafično čipovje ni kak hud presežek. To še posebej velja za njihove izdelke, namenjene netbook in nettop računalnikom. Konkurenčna Nvidia ponuja tehnologijo ION, Microstar International pa je za svojo "vetrno" rešitev ubral srednjo pot.
Preprosti in poceni mini računalniki, ki jim pravimo tudi nettopi, v zadnjem času dosegajo kar opazen uspeh, zlasti kot drugi, morda celo tretji računalnik v hiši, še posebej kot računalniški večpredstavni predvajalniki ob televizorju. Tak je miniaturnik Prestigio Ion, ki ima zaradi nabora Nvidia Ion kljub razmeroma skromnemu procesorju dovolj moči, da brez težav predvaja tudi video posnetke v polni (HD) ločljivosti.
Program za hišni kino Boxee nas je navdušil že v prvi izvedbi v preteklem letu, najnovejša različica pa ponuja še več in si najbrž s pravico zasluži naziv najboljšega programa za hiši kino ta hip. Kmalu pa bo pristal tudi v strojnem večpredstavnem podaljšku Boxee Box.
Od Brotherja smo tokrat dobili na preizkus tiskalnik, ki se sicer lahko povsem primerja z laserskimi, a to ni. Namesto laserja so tu v uporabi diode LED. No, hudih praktičnih razlik nismo opazili, ne pri hitrosti ne pri kakovosti, tudi po porabi energije je primerljiv z drugimi barvnimi laserskimi tiskalniki tega cenovnega razreda.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
